Peganova od prihodnje vlade pričakuje “treznost”

Katja Pegan, ki je bila pred kratkim imenovana za še en mandat na čelo Gledališča Koper, v tej kulturni ustanovi vidi prepoznavno institucijo v primorskem in slovenskem prostoru, ki po obnovi gledališke hiše samo še raste.

Katja Pegan vodi koprsko gledališče vse od njegove ustanovitve pred enajstimi leti Foto: Kaja Kraljevic
Katja Pegan vodi koprsko gledališče vse od njegove ustanovitve pred enajstimi leti Foto: Kaja Kraljevic

KOPER> Na razpis za direktorja gledališča, ki se je iztekel septembra, se je poleg Katje Pegan prijavil tudi Branko Kraljevič. Na koprski občini so pojasnili, da je župan Boris Popovič sklep o imenovanju podpisal po tem, ko je pozitivno mnenje za imenovanje Peganove dal že nadzorni svet gledališča.

Gledališče, ki je nadvse prijazno do otrok

Peganova je med drugim pojasnila, da je koprsko gledališče skupaj s tržaškim in goriškim gledališčem “del skupnega kulturnega prostora, se zanj bori in ga osmišlja”. Prav tako je gledališče po njenih besedah nadvse prijazno do otrok, saj od same ustanovitve pred enajstimi leti nepretrgoma ustvarja odlične otroške in mladinske predstave.

Vseh teh enajst let je bila Peganova tudi direktorica, v tem času pa jim je uspelo postati del mreže slovenskih gledališč, je ocenila. “Z nami je zraslo in se razvilo v prepoznavne umetnike kar nekaj mladih igralcev, imeli smo veliko srečo, da je z nami delil svoj šarmantni talent in znanje Boris Cavazza, potovali smo in predstavljali soje mesto in državo tudi v Južni Ameriki,” je še spomnila.

Rešitev iz krize je komercialni program

Peganova opozarja tudi na posledice krčenja denarja za kulturo: “Prav vse kulturne ustanove, ki so nam ali pa nam še bodo odvzeli denar za program, plače ali pa osnovne stroške, bomo ali delale manj in iz tega zelo, zelo hitro nastopi nič, ali delale izključno komercialni program, ki naj bi se vzdrževal sam.” Vsi sofinancirani programi, kot na primer otroški, pa “bodo brez posluha za finančno pomoč zelo okrnjeni in dostopni samo zelo redkim otrokom”.

Večina slovenskih gledališč dobro dela in ustvarja svoj lastni dohodek, s katerim pa, kot pojasnjuje direktorica koprskega gledališča, “v nobenem primeru ne more preživeti brez javnega denarja”.

Od prihodnje vlade si Peganova zato obeta predvsem “treznost, jasnost v utemeljitvah, ki bodo zadevala gledališča, vizijo za prihodnost tega naroda in ne le države ter pogum za vztrajanje pri kulturni politiki, ki bo decentralizirana in trajnostno naravnana”.

STA


Najbolj brano