Obmorci od Timava do Dragonje
Istra
19. 11. 2011, 10.01
Najbolj severni del Jadrana je bil nekoč in je še danes prostor pestrega pomorskega dogajanja ter stičišče morskih in kopenskih poti. Zgodovino, ki so jo Slovenci stoletja gradili ne obalnem območju med Timavom in Dragonjo, bodo v prihodnje partnerji z obeh strani meje dodatno preučili in ovrednotili.
Nadja Terčon: “Prek projekta želimo še bolj izpostaviti pomembnost slovenske obmorske dediščine na obeh straneh meje” Foto: Nives Krebelj
PIRAN, KRIŽ PRI TRSTU >>“Iz tega prostora izhajajočo bogato kulturno dediščino je potrebno rešiti, shraniti in ovrednotiti,” poudarja Franco Cossutta, predsednik Kulturnega društva ribiški muzej Tržaškega primorja iz Križa pri Trstu.
To je osrednji namen čezmejnega projekta Terra d'amar II. Nanj so se ravnokar prijavili, stekel pa naj bi v začetku pomladi. Partnerji pri projektu so poleg ribiškega muzeja še SKD Vesna iz Križa, na slovenski strani pa Pomorski muzej iz Pirana, fakulteta Turistica ter KD Korenina iz Strunjana.
“Osrednja os projekta je kulturno, strokovno in znanstveno sodelovanje med kriškim ribiškim muzejem in piranskim pomorskim muzejem,” dodaja nosilka projekta v pomorskem muzeju Nadja Terčon. In še, da se pomorski muzej v projekt vključuje zato, da bi nadgradili obstoječe muzejske zbirke, pridobili nove eksponate pomorske premične dediščine, jih ustrezno konservirali, pripravili razstave in dvojezične publikacije.
V sklopu projekta bodo, tako Terčonova, odkupili ladijske modele Marcela Blažine, rojenega v Vižovljah, in tudi druge predmete pomorske dediščine, ki se nahaja ali se vsebinsko veže na prostor med Dragonjo in Timavom. Vsebina občasne razstave bo o pomorstvu, ribištvu in z morjem povezanimi pomorskimi dejavnostmi med Dragonjo in Timavom. V projektu bodo sodelovali muzejski kustosi in zunanji sodelavci, posebno zbiratelji in ljubitelji obmorske dediščine. Publikacija bo o razstavah in obogatena s strokovnimi prispevki.
“To je še en čezmejni projekt, prek katerega želimo dati poudarek širši javnosti, da smo Slovenci pomorski narod. Na področju od izliva Timava do Trsta smo se že od srednjega veka ukvarjali z ribištvom. Spomnimo samo na naš izvirni in tradicionalni način lovljenja tun, ki se je ohranil do 60. let prejšnjega stoletja,” o projektu razmišlja Cossutta. In poudarja, da je bilo sodelovanje med obema narodoma, slovenskim in italijanskim, na tem območju od vselej tvorno. “Naši ribiči so na primer naročali piranskim ladjedelcem izgradnjo svojih tipičnih ribiških lesenjač.” Pomorska zgodovina slovenske strani pa opozarja na številne slovenske pomorske častnike.
Sodelovala bo tudi fakulteta Turistica, saj želijo tovrstne dediščinske vsebine ponujati tudi v turistične namene. Projekt bo, če bo potrjen, vreden približno 800.000 evrov in trajal bo dobri dve leti.
LEA KALC FURLANIČ