Novi vikendi med vinogradi
Istra
27. 05. 2014, 09.06
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 07.20
Septembra lani so piranski občinski svetniki sprejeli odlok, ki je natančno določil, kaj lahko stoji na kmetijskih zemljiščih. Gre za večinoma majhne pomožne objekte, namenjene spravilu orodja. Kljub temu pa med vinogradi in oljčniki rastejo vedno nove vikendice.
Tako je pred približno tremi tedni tovornjak v Strunjan pripeljal novo vikendico in jo odložil na kmetijsko zemljišče
PIRAN, STRUNJAN
>
“Vikendaši si tu kupijo 300 kvadratnih metrov zemlje in nanjo postavijo vikendice. Pravil in odlokov, ki to prepovedujejo, se nihče ne drži,” opozarjajo krajani Strunjana in tamkajšnja krajevna skupnost.
Nad vikendice s kmetijskim odlokom
Večje objekte, potrebne za kmetijsko pridelavo (na primer sortirnice in hladilnice), lahko v piranski občini postavljajo le lastniki zemljišč, ki so že dve leti obvezno in invalidsko zavarovani kot kmetje. S tem so manjši pridelovalci, ki opravljajo dejavnost poleg redne službe, prikrajšani, ocenjuje terenski kmetijski svetovalec Davor Mrzlić. “Menimo, da bi moralo biti edino merilo površina zemljišča v uporabi, kmet pa bi bil upravičen do objekta glede na velikost zemljišča, ki ga obdeluje,” še dodaja.
“V teh barakah ostajajo vse poletje, celo oddajajo jih. Za njimi ostajajo kupi smeti, odvrženih v kraju in po ekoloških otokih, a odvoza ne plačujejo,” dodajajo.
O tem, da na strunjanskih kmetijskih zemljiščih rastejo vikendice, je krajevna skupnost obvestila tudi inšpekcijo, a zgodilo se ni nič, pravi predsednica Marina Knez. Še več, nove mobilne hišice še kar prihajajo; zadnjo je velik tovornjak pripeljal pred približno tremi tedni. Kmetje so ob takšnem dogajanju ogorčeni, saj so bili pred nekaj leti sami deležni natančnih kontrol; v Strunjan so prišli celo inšpektorji iz Murske Sobote.
Da so kmetje mnogokrat žrtve pritiska na najboljša zemljišča v Istri, ocenjuje tudi terenski kmetijski svetovalec Davor Mrzlić s koprske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica: “Težave so na terenu, ki je poln črnih gradenj, kmetje pa si že leta ne morejo postaviti pomožnih objektov. Skozi kmetijske odloke se ovira črnograditelje in vikendaše, kar je svojevrsten nesmisel, saj bi morale zanje poskrbeti pristojne inšpekcije. Kmetje pa so prav zaradi tega oškodovani.”
Inšpektorji na terenu
Inšpekcije, ki da niso najbolj učinkovite, so okrcali tudi v piranski občinski upravi: “Dejstvo je, da smo seznanjeni s tem, da število črnih gradenj in prijav na inšpekcijo narašča, a kljub temu na terenu ne opažamo izboljšanja. Težavo vidimo v neodzivnosti in neučinkovitosti inšpekcijskih služb.”
Na gradbeni inšpekciji očitke o neučinkovitosti zavračajo. Pravijo, da na območju piranske občine vodijo 210 postopkov, nadzor nad postavljanjem prikolic ali montažnih hišic brez temeljev na kmetijskih zemljiščih, pa sodi pod okrilje kmetijskega inšpektorja. Kaj pravijo o (ne)odzivnosti, niso odgovorili, so se pa menda ravno včeraj podali na teren med hišice na njivah v okolici Strunjana.
30 kvadratnih metrov je premalo
Piranski odlok, ki so ga občinski svetniki sprejeli septembra lani, lastnikom kmetijskih zemljišč dovoljuje, da na svoja zemljišča postavijo manjše lope za spravilo orodja. Če imajo do 3000 kvadratnih metrov obdelovalne površine, lahko postavijo le štiri kvadratne metre veliko lopo (visoko dobra dva metra). Na večjih zemljiščih lahko stoji do 12 kvadratnih metrov velik pomožni objekt, na zemljiščih, večjih od 5000 kvadratnih metrov, pa je lopa za spravilo lahko velika do 30 kvadratnih metrov.
Prav o tem določilu za največja zemljišča bodo na današnji seji spet razpravljali občinski svetniki. Občinska uprava namreč predlaga, da bi nanje lastniki lahko postavili večjo, do 40 kvadratnih metrov veliko lopo. “Že ob sprejemu odloka smo napovedali, da bomo po pol leta pretresli vse pripombe uporabnikov,” pojasnjuje odločitev o predlogu spremembe. Veliko pripomb si je prislužila prav velikost lop, ki so po mnenju lastnikov kmetijskih zemljišč premajhne za spravilo orodja.
HELENA RACE