Nove možnosti za razvoj kmetijstva
Istra
20. 12. 2012, 09.02
V prihodnjih letih bodo določena kmetijska zemljišča v zaledju Kopra dobila povsem novo podobo, zlasti pa vsebino. Na nekaterih parcelah bodo zgradili stavbe za rastlinsko pridelavo ali spravilo pridelka, drugod pa se bodo kmetje lotili reje živali in bodo uredili objekte za to kmetijsko dejavnost.
Na nekaterih zemljiščih v zaledju Kopra se obeta nov zagon kmetijskih dejavnosti Foto: Leo Caharija
ISTRA> O željah in potrebah istrskih kmetov bodo danes razpravljali koprski občinski svetniki, ki bodo na svoje mize dobili gradivo o začetku postopka za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za gradnjo omenjenih kmetijskih objektov.
Koprski svetniki se bodo na današnji seji posvetili kar 19 točkam. Med drugim bodo prečesali predlog proračuna za prihodnje leto, razpravljali o ravnanju s komunalnimi odpadki in subvencioniranju Komunale Koper, potrjevali bodo investicijska programa za prenovo dvorane Bonifika in projekt vodovoda in kanalizacije Loka.
V koprski občini so se pri odločitvi opirali na določbo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki izjemoma dovoljuje, da lokalna skupnost potrdi takšen dokument za kmetijska zemljišča, ne da bi pred tem spremenila namensko rabo prostora.
Ureditveno območje, ki ga bo zajemal bodoči prostorski načrt, obsega zemljišča v bližini Krkavč, Gažona, Tribana, Potoka in dve območji med Socerbom ter Kastelcem. V Krkavčah investitor načrtuje gradnjo stavbe za rastlinsko pridelavo in stavbe za spravilo pridelka. V Gažonu in Tribanu bosta kmeta uredila objekt za spravilo pridelka, medtem ko se bodo določene kmetijske parcele v Potoku in okrog Socerba prelevile v stavbe za rejo živali.
Pobudniki občinskega prostorskega načrta so Valerij Ternav, Marinko Rodica in Stanislav Jurak, Matjaž Babič, Adrijano Baruca in Bruno Korošec, ki bodo morali sami izbrati načrtovalca in financirati izdelavo vseh strokovnih podlag in OPPN. V občini njihove projekte podpirajo, saj to pomeni možnost za nadaljnji razvoj istrskega kmetijskega gospodarstva.
NATAŠA HLAJ