Nov paradni konj valilnice idej
Istra
07. 06. 2012, 08.04
Primorska ima nov najboljši poslovni načrt. Spisal ga je Irman Abdić in z njim na natečaju Podjetna Primorska, ki nastaja pod okriljem UIP Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske, osvojil prvo mesto.
PORTOROŽ> Poslovni načrt z nazivom iSOUND je inovativna rešitev, ki bo ljudem z motnjami sluha pomagala pri reševanju njihovih vsakodnevnih težav ob delu z računalnikom, kot so opozarjanje na zvoke zvonjenja, trkanja na vratih. Za zmagovalno idejo je Irman Abdić prejel 6000 evrov, darilo Adriatica Slovenice in Zadružne kraške banke.
Drugo mesto je osvojil poslovni načrt Diagnostično rehabilitacijski center, ki sta ga zasnovala Maja Fortunat in dr. Rado Pišot. Tretje mesto pa so prisodili poslovnemu načrtu Nanotel sleep&go avtorjev Boštjana Mohorka in Nataše Kovačič.
Nova podjetja in delovna mesta
Matjaž Primc, direktor UIP Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske, je opozoril, da je letos nastalo 43 podjetniških idej, izmed teh jih je v finale prišlo trinajst, enajst finalistov pa je svoj poslovni načrt tudi uspešno zagovarjalo. Zagotovo bodo finalisti odprli vsaj pet novih podjetij in zagotovili najmanj deset delovnih mest, je dodal Primc. tMorda bo k temu pripomoglo tudi sveže podpisano strateško partnerstvo s Fakulteto za management, ki je po besedah dekanje fakultete, izredne prof. dr. Anite Ternavčević, “moralna zaveza delati dobro in delati skupaj”.
Ostali bodo preudarni
Uvod v svečano podelitev v portoroškem Avditoriju pa je tlakovala okrogla miza Bodo krizo lažje preživeli veliki ali majhni?, ki jo je vodila odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar in kar uvodoma izzvala goste s temo o propadu gradbenega velikana Primorje. Sonja Šinigoj, direktorica podjetja SAOP, upa, da bo 700 delavcev našlo službe, ne razume pa, kako si je lahko podjetje nabralo 340 milijonov dolga. “Upam, da bodo na pogorišču Primorja nastala bolj etična in poštena podjetja.”
Jure Zadravec, direktor podjetja Genelitik, meni, da bodo po krizi ostali tisti, ki so znali z denarjem ravnati preudarno. “Podjetja se morajo usmerjati na tuje trge, zato naj mladi podjetniki svoje spletne strani oblikujejo kar v tujem jeziku.”
S pravočasnim ukrepanjem do propada ne bi prišlo, je opozoril Sergio Stancich, predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke. “Propad Primorja je žalostno poglavje zgodovine primorskega gospodarstva in močno smo zaskrbljeni nad usodo delavcev.”
Da takšen stečaj vlije strah v kosti, se strinja mag. Janez Rebec, predsednik uprave družbe Pivka Perutninarstvo in direktor družbe Delamaris. “Moralni hazard zadnjih let ni tista podjetniška logika, ki bi Slovenijo peljala naprej.” Na pogorišču se bo odprl nov prostor, a Primorja domača podjetja ne morejo nadomestiti. “Na njegovo mesto bodo stopili tujci. Domačini imajo znanje, vendar pa dragih poslov nekomu ne moreš zaupati kar tako.”
Etičnost je temelj gospodarstva prihodnosti - tudi bančništva, pravi Sergio Stancich. “Ko so banke v težavah, so to težave za gospodarstvo in prebivalstvo. Njihovo početje zadnjih let ni bilo realno. Zdi se, kot da so gospodarski finančni trgi drogirani.”
Kaj ostane mladim
Ali lahko mlad podjetnik upa na bančno posojilo? Jure Zadravec pravi, da je bilo to prva leta mučno početje, saj ni mogel dobiti nekaj deset tisoč evrov posojila. “Zdaj so odgovori pozitivni, problem pa je, da denar moraš tudi vrniti,” je prisotne nasmejal Zadravec.
Država naj razmišlja, kako bo mlade podjetnike v Sloveniji zadržala in njihovo znanje oplemenitila, dodaja Janez Rebec. Sonja Šinigoj pa je iz lastnih izkušenj povedala: “Mladi bi radi delali. Pomagajmo jim: imajo ideje in voljo, potrebujejo še začetni kapital in državo, ki jim bo z določenimi ukrepi olajšala začetek.”
ALENKA PENJAK