Niso plačali in Free-Pi je ugasnil
Istra
14. 11. 2013, 08.04
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 01.33
Brezplačen in javno dostopen internet na območju piranske občine (Free-Pi) te dni ne deluje. Operaterji so ga izključili, ker niso dobili plačila. Občina denarja ne da, saj čaka na potrditev izvedenca, da je bil projekt Obalnega tehnološkega sklada za vzpostavitve brezplačnega interneta izpeljan pravilno.
Mitja Cestnik: “En sodni izvedenec je že pregledal delovanje omrežja in ugotovil, da je vse tako kot mora biti.” Foto: Helena Race
PIRAN
> Zapletom botruje tudi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, da sta župan Peter Bossman in direktor podjetja Obalni tehnološki sklad Mitja Cestnik ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto. Pri brez-plačnem prenosu podjetja, skupaj z direktorjem Cestnikom na občino, pa je šlo za izkrivljanje pravnih pravil, je julija ocenila komisija.
O tem in delovanju podjetja so na torkovi seji razpravljali tudi občinski svetniki, ki so podprli brezplačno omrežje, želijo pa se seznaniti še s planom dela in stroški za prihodnja leta.
Po pogodbi konec aprila lani je občina Obalnemu tehnološkemu skladu plačala 50.000 evrov za sofinanciranje podpornih informacijsko-tehnoloških dejavnosti, zatem je julija lani sklenila še pogodbo za 60.000 evrov za vzpostavitev brezplačnega dostopa do interneta. Od tega je že plačala 41.263 evrov. Preostalih 18.737 evrov zadržuje, saj čaka na izvedensko mnenje o postavljenem sistemu. Zaradi tega dobavitelji oziroma operaterji, ki zagotavljajo internetne linije, že deset mesecev niso dobili plačila in so pred tremi dnevi izklopili dostop do omrežja Free-Pi.
Župan ni želel izločiti svetnikov
“Odločitev o prenosu podjetja na občino sem sprejel sam. Cestnik je bil za direktorja imenovan, preden smo podjetje dobili kot donacijo, pravno-formalno pri tem ni bilo nič narobe. Namen pa ni bil izigravati občinski svet. Nikakor vas nisem hotel izločiti iz postopka,” je svetnikom zagotovil Bossman. Za brezplačen prenos podjetja občini namreč ni potrebno soglasje občinskega sveta.
“Hitrost interneta je pet megabitov na sekundo, kar je daleč največ v regiji. Nismo postavili časovnih omejitev uporabe. Poleti je do interneta prek omrežja Free-Pi dostopalo po 3000 uporabnikov na dan, zdaj jih je 2000 na dan, kar pomeni, da ga uporabljajo domačini,” je naštel Cestnik.
Postavitev posamezne točke je terjala približno 750 evrov, kar je več kot pol manj kot drugod. Tudi predvidena cena vzdrževanja omrežja, ki naj bi terjalo do 40.000 evrov na leto, je bistveno ugodnejša kot drugod, zagotavlja Cestnik.
“Imamo dve možnosti. Prva je, da Obalni tehnološki sklad neha delovati in Free-Pi ugasne. Druga pa, da občina zagotovi denar za vzdrževanje in nadaljnji razvoj,” je še dodal.
Podpirajo, a želijo videti račune
Svetnike je z navedenim večinoma prepričal v upravičenost obstoja Obalnega tehnološkega sklada in omrežja Free-Pi, in so podprli njegovo delovanje. Zanimale pa so jih podrobnosti o denarju in načrtih poslovanja, predvsem, koliko bo morala občina odšteti za vzdrževanje omrežja v prihodnjih letih.
“Svetniki niso imeli možnosti odločati o porabi denarja,” je pripomnil Luciano Monica. Alenko Šuto je zanimalo: “Kam gre denar? Za plače, vzpostavitev točk ...”
Milica Maslo je dejala: “Gre za sodobno dobrino. Varčnost pri izvedbi projekta ni vprašljiva, mogoče gre v nos monopolistom.” Projekt je podprl tudi Marjan Tončič: “Točke smo postavili tudi na Fakulteti za pomorstvo in na srednji šoli.” Podobno meni tudi Šime Kopilovič: “Mislim, da je za to treba najti denar, če pa kaj ni prav, naj se to razvozla.”
Čeprav je župan sprva predlagal svetnikom sklep, s katerim bi dobil zeleno luč za zaprtje Obalnega tehnološkega sklada, ga je že pred sejo umaknil. Tako so v torek le povedali vsak svoje mnenje, o prihodnosti omrežja Free-Pi in Obalnega tehnološkega sklada pa bodo spet razpravljali prihodnjič. HELENA RACE