“Nikomur nismo kršili pravic”
Istra
11. 01. 2013, 09.19
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 21.14
Domnevno sporne “slovaške pogodbe”, ki so jih v podpis dobili delavci Žita, so usklajene s slovaško in slovensko zakonodajo, trdijo v agenciji Job Service. Te pogodbe delavcem zagotavljajo večjo neto plačo, kot je določena z minimalno plačo v Sloveniji, so pojasnili.
Olga Vargova (levo) iz slovaške agencije Job Service in Ana Benčič iz izolske agencije ABF sta zavrnili vse očitke glede domnevnih nepravilnosti v pogodbah, ponujenih delavcem Žita v Mariboru
KOPER> Direktorica slovaške agencija za zaposlovanje Olga Vargova in Ana Benčič, direktorica slovenske agencije za zaposlovanje ABF iz Izole, ki je uredila vpis agencije Job Service v slovenski register tujih agencij za zaposlovanje, sta včeraj zavrnili vse očitke o domnevnih nepravilnostih v pogodbah, ki so jih ponujali delavcem, ki bi delali v Žitu: “Nikomur nismo kršili pravic,” je zagotovila Vargova.
Iz podravske organizacije ZSSS so prejšnji teden opozorili na sporne pogodbe za najete delavce v družbi Žito v Mariboru. Ti naj bi od slovaške agencije Job Service prejeli pogodbe v slovaškem jeziku, ki naj bi se opirale na slovaško zakonodajo, ponujeno pa naj bi jim bilo plačilo, ki je precej pod minimalno plačo.
Ana Benčič je prepričana, da bi se marsikateremu nesporazumu izognili, če bi delavci delodajalca vprašali za pojasnila o plači.
Vargova in Benčičeva sta opozorili, da je treba pogodbe brati v celoti: v njih res piše, da je bruto mesečna minimalna plača delavca 327,20 evra; a v eni izmed naslednjih alinej (tretji) pa piše, da neto dnevna urna postavka znaša 3,5, nočna pa 3,8 evra. Prva alineja predstavlja uskladitev s slovaško zakonodajo in pomeni spodnji prag za plačilo. Tretja alineja pa pomeni uskladitev s slovensko zakonodajo. Navsezadnje morajo plače delavcev, ki prek agencij delajo v podjetjih, znašati prav toliko kot plače delavcev v teh podjetjih. Upoštevajoč urne postavke iz pogodbe to nanese okoli 616 evrov neto na mesec za 176 delovnih ur, je pojasnila Benčičeva in dodala, da so tisti delavci, ki so pogodbe podpisali, za december dobili različne zneske, vsi pa so bistveno presegali minimalno plačo (od dobrih 700 do dobrih 1000 evrov neto). Benčičeva je prepričana, da bi se marsikateremu nesporazumu izognili, če bi delavci delodajalca vprašali za pojasnila o plači.
Benčičeva se zavzema za reformo trga dela, tudi glede agencijskega dela; pravi, da so agencije za zaposlovanje za nekatere trn v peti, sama pa opozarja, da morajo te agencije, ki so vpisane v register, dosledno spoštovati pravila, sicer jim grozi odvzem koncesije: “Daleč največjo škodo povzroča nelojalna konkurenca, ki se pod krinko ukvarja z enako dejavnostjo, a nima koncesije in ne spoštuje nobenih pravil: tam se dogaja maltretiranje, izkoriščanje in diskriminacija delavcev.”
SONJA RIBOLICA