Najprej novi vhod, nato zidovi
Istra
13. 05. 2014, 18.03
Glavni vhod z avlo je dolžna država izolski bolnišnici že tri desetletja, kolikor je trajala gradnje stavbe in na obrtnike čaka še dandanes. Pa bi še naprej čakal, če se ne bi mudilo pri porabi evropskega denarja za gradnjo desetih urgentnih centrov ob regionalnih bolnišnicah, tudi ob izolski.
Odpri galerijo
Bolniki in obiskovalci bodo predvidoma poleti letos začeli vstopati v bolnišnico skozi zdaj še neurejeno avlo in na območju za omaricami (na sliki levo), pojasnjuje direktor Jani Dernič Foto: Jasna Arko
IZOLA, ŠEMPETER
> Že leto dni je za novogradnjo nared tudi gradbeno dovoljenje, novembra letos pa bo končno začela rasti nova urgenca. Ker morajo prej urediti glavni vhod v bolnišnico, da bodo novogradnjo sploh lahko povezali s stavbo, naj bi ta vhod začeli urejati že junija. V Šempetru pa se že nekaj časa zatika, zato upajo, da bi ministrstvo urgenco junija vendarle uspelo začeti graditi. Če ne, se lahko poslovijo od novogradnje.
“Na glavni vhod z avlo čaka naša bolnišnica že predolgo, zdaj je zdravstveno ministrstvo le našlo denar zanju,” pravi direktor izolske bolnišnice (SBI) Jani Dernič.
Junija ga bodo začeli urejati, skozenj bodo že predvidoma avgusta ali septembra vstopali bolniki in obiskovalci.
Čeprav so načrti in gradbeno dovoljenje v grobem že več mesecev nared tudi za gradnjo centralne urgence v šempetrski bolnišnici, se je tudi tam v dosedanjih postopkih, ki jih vodi zdravstveno ministrstvo, večkrat zapletlo in se gradnja tudi zato odmika. Po besedah direktorja Darka Žiberne je “od konca februarja v 90 odstotkih pripravljena in z bolnišnico usklajena razpisna dokumentacija. V kratkem bo dorečen in objavljen datum, povezan s povabilom za oddajo ponudb za izvedbo del.” Ocenjuje, da bi urgenco lahko začeli graditi junija letos. Pred tem pa mora ministrstvo objaviti še razpis za izbiro izvajalca za gradbeni nadzor, koordinatorja za varnost pri delu in za požarni načrt. Direktor pa pribija, da bo treba res pohiteti, saj jih v bolnišnici zelo skrbi, da bi se zadeve toliko za vlekle, da bi za to bolnišnico država izgubila evropski denar za centralno urgenco.
V avli različna ponudba
Avla pride na vrsto takoj zatem, delali bodo za začasno pregrado. V njej so predvideni bife (selili ga bodo s sedanje lokacije) s teraso, lekarna, optika, trafika, recepcija in morda še kakšna dejavnost, ki se navezuje na ponudbo v bolnišnicah.
Z vsemi deli se mudi, saj mora biti novozgrajeni urgentni center nared in v pogonu predvidoma marca prihodnje leto.
Z evropskim denarjem
Gre za naložbo, ocenjeno na 5,3 milijona evrov. Glavnino denarja bo prispevala EU, država pa deset odstotkov. Ko bo center nared in opremljen, bodo v njem nujno medicinsko pomoč organizirali tako, kot je zdaj v SBI le ponoči - vsa urgenca, torej tista s področja osnovnega zdravstva in tista s področja bolnišničnega, bo pod streho novogradnje. V novi urgenci bodo delali zdravniki iz zdravstvenih domov v Istri in specialisti bolnišnice.
Sredi junija bo torej v SBI gradbišče, saj morajo usposobiti glavni vhod. Na zelenici pred sedanjim vhodom v bolnišnico pa bodo gradbeni stroji zabrneli predvidoma novembra, morda celo kaj prej.
V novogradnji, ki mora zrasti do konca marca prihodnje leto, gre za skupaj 1300 kvadratnih metrov površine. Tod bodo združene vse urgentne ambulante, ki bodo do preselitve delovale na sedanji lokaciji v pritličju SBI. Po preselitvi pa bodo tamkaj uredili dnevno bolnišnico in odmerili del prostora zdaj utesnjeni nevrologiji, urologiji in vaskularni ambulanti. Center bo gradil na razpisu že pred letom izbran najboljši ponudnik, Kolektor Koling iz Idrije.
Pred dnevi je zdravstveno ministrstvo objavilo še razpis za izbiro najboljšega ponudnika za opremo nove izolske urgence. Izbrali naj bi ga najkasneje proti koncu letošnjega leta.
Dobri učinki energetske sanacije
Prav zdaj mineva leto dni od začetka energetske sanacije v SBI, ki so jo končali in pognali 1. oktobra lani. Meritve potrjujejo, da je učinek te sanacije še boljši od načrtovanega.
Pred sanacijo je SBI na leto porabila 575,05 kilovatnih ur na kvadratni meter površine. Po njej ta znaša 307,57 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto. Z njo prihranijo 267,48 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto, kar je 9,81 odstotka več od zahtev v projektni nalogi.
SBI je pred sanacijo v letu dni v zrak izpustila 5,254 tone CO2, po sanaciji se je ta izpust zmanjšal za 1,671 tone na leto (31,8 odstotka). V letu 2009 je SBI porabila skupaj okrog 15,72 milijona kilovatnih ur vseh energentov v letu dni, leto kasneje dobrih 14,43 milijona, leta 2011 dobrih 13,82 milijona, leta 2012 pa okrog 11,64 milijona. Ker so oktobra lani pognali nove naprave v sklopu sanacije, je celoletna poraba energentov znašala le okrog 7,84 milijona kilovatnih ur.
JASNA ARKO