Nad ribe trajnostno in strateško
Istra
17. 09. 2012, 18.35
Trajnostna raba morja in modra rast gospodarskih dejavnosti, povezanih z izrabo morja, sta osrednji temi današnjih delavnic o pomorstvu Jadranskega in Jonskega morja v Portorožu. Ugotovitve delavnic, ki jih pripravlja direktorat za pomorstvo in ribištvo Evropske komisije, bodo upoštevane pri oblikovanju jadransko-jonske strategije.
Mitja Bricelj z ministrstva za kmetijstvo in okolje Foto: Zdravko Primožič/Fpa
PORTOROŽ> Današnja delavnica v Portorožu je tretja v nizu tovrstnih dogodkov in poteka v okviru aktivnosti, povezanih z oblikovanjem jadransko-jonske makroregije. Ta bo državam članicam nudila specifično obravnavno okoljskih, gospodarskih in socialnih tem, povezanih s trajnostnim razvojem morskega in obmorskega območja.
Glede razhajanj med Slovenijo in Italijo v zvezi z gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu je Mitja Bricelj pojasnil, da bodo “prav zato uporabili evropske dokumente, v tem primeru protokol za celovito načrtovanje z obalo, kjer jasno opredeljuje, katere specifike je treba pri načrtovanju upoštevati, da so infrastrukturne ureditve sprejemljive”. “To je tisto, na kar Slovenija ves čas opozarja in na čemer bo vztrajala pri iskanju razvojnih umestitev v bodoče,” je še dejal Bricelj.
Strokovnjaki, predstavniki politike in gospodarstva so danes izmenjali mnenja o modri rasti in celovitem upravljanju z obalo, trajnostnem morskemu transportu in varnem pomorskem prostoru, zdravem morskem okolju in trajnostnem ribištvu. “Za vse te vsebine bodo iskali ključne projekte za novo finančno perspektivo 2014-2020,” je povedal Mitja Bricelj z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Na ministrstvu si želijo, da bi v bile v globalni pomorski politiki upoštevane tudi značilnosti slovenskega morja. Slovenija ima na vseh področjih, od transporta do ribištva, značilnosti, za katere si želi, da bi jih pri oblikovanju strategije upoštevali. Današnja delavnica pa je za Slovenijo pomembna predvsem, da specifike prenesejo odločevalcem na ravni EU, ki bodo sprejemali dokumente.
Tržaški zaliv oziroma Severni Jadran se po Bricljevem mnenju od drugih območij v regiji tako razlikuje po morfologiji obale, plitvini morja in obremenjenosti obale in morja. Sem sodi tudi specifika vsebnosti živega srebra v sedimentih in s tem povezane obstoječe in načrtovane dejavnosti.
Območje je specifično tudi z vidika načrtovanja velikih infrastrukturnih objektov, ki so povezani s transportom, energetiko in turizmom. Zato je po njegovi oceni pomembno, da se v programe načrtovanja pravočasno umesti vsebine za iskanje ustreznih rešitev, ki bodo državam ob Jadranu prinašale kakovost, ne pa konfliktov.
Temu je po njegovih pojasnilih namenjena tudi priprava jadransko-jonske strategije. Ta bo po Baltski in Podonavski luč sveta ugledala kot tretja od evropskih makro-regionalnih strategij.
Dokument bo med drugim vseboval nabor ključnih prioritetnih razvojnih vsebin in projektov za naslednje finančno obdobje, o katerih obstaja v regiji čezmejni konsenz. Predvidoma prihodnje leto bo dokument obravnaval Evropski parlament, ki bo njegovo izvajanje naložil v obdobju 2014-2020.
STA