Nacizem ni izničil istrske uporniške volje

Zadružni dom v Dekanih je v soboto zvečer pokal po šivih, saj je bilo prostora za vse, ki so želeli prisostvovati slovesnosti ob 70. obletnici požigalske ofenzive na slovensko Istro, krepko premalo.

 Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Foto: Tomaž Primožič/Fpa

DEKANI > Obiskovalci vseh generacij so lahko prisluhnili z energijo nabitemu kulturnemu programu, prepredenemu z narodnozavednimi pesmimi ter pričevanji o grozodejstvih, ki ne smejo v pozabo.

Dogodek je v sodelovanju z dekansko krajevno skupnostjo pripravilo Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, ki je hkrati obeležilo tudi 70. obletnico ustanovitve Istrskega odreda, največje partizanske enote, ki je delovala v teh krajih.

Ko je spomin odtaval v preteklost, se je živost sobotne prireditve prelevila tudi v globoko žalost. V požigalski ofenzivi, 2. oktobra 1943, so namreč nemške enote na osebno Hitlerjevo povelje pobile več kot 200 ljudi in požgale 55 vasi v slovenski Istri.

Po nečloveški moriji je slovenska Istra nekaj časa ostala brez večjih partizanskih enot. Istrski odred, ki so ga ustanovili 5. oktobra 1943, je zbral razkropljene skupine borcev, enoto pa so krepili tudi z domačini. Odred je, med drugim, uspešno rušil cestne in železniške zveze, ki jih je uporabljala nemška vojska.

Danes 91-letni Dušan Puh je bil v tistem času politkomisar 3. bataljona Istrskega odreda. “Ohranjali smo slovenskost v vaseh in na razne načine preprečevali, da bi sovražnik vdiral na slovensko ozemlje. Nalogo smo izvrstno opravili in izločili kar 800 vojakov,” se spominja.

Slavnostni govornik, akademik dr. Jože Pirjevec, ocenjuje, da kljub nacističnemu nasilju uporniške volje na tukajšnjih tleh ni bilo moč izničiti. Primorci ostajamo zvesti dediščini naših partizanskih očetov in dedov, je še dejal in ob vzkliku: “Živela partizanska Slovenija,” požel gromek aplavz publike. NATAŠA HLAJ


Najbolj brano