Na progi je enako, kot bi bil včeraj žled
Istra
15. 05. 2014, 08.06
Trinajst ur od Kopra do Hodoša. To je slovenska železniška realnost. “Proga je še vedno enaka kot dan po žledu. Še vedno vozimo z dizelskimi lokomotivami, kar pomeni 1,5 milijona več stroškov na mesec,” po skoraj štirih mesecih po žledu ugotavlja predsednik uprave Slovenskih železnic (SŽ) Dušan Mes. Povprečna zamuda na progi v aprilu je bila približno deset ur.
Sogovornike je vodila dekanja fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy. Na fotografiji z leve: Andraž Novak, Dušan Mes, Rok Svetek, Marko Babič in Gregor Veselko Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER
> Improvizacij se bodo v SŽ šli še kar nekaj časa, saj vlada še ne bo začela obnavljati poškodovane proge, kaj šele, da bi politiki sprejeli odločitev o gradnji drugega tira. “To, kar se dogaja pri nas, je za naše stranke in stranke Luke Koper že nerazumno. Če bi Avstrijci gradili drugi tir, bi ga končali v treh ali štirih letih brez pretresov,” ocenjuje Dušan Mes.
Železniška povezava Kopra in Trsta ni rešitev, so se strinjali sogovorniki. Andraž Novak meni, da bi bila smiselna le za potniški promet, saj si težko predstavlja, kako bi tovorni vlaki potovali skozi mesto Trst. Za Dušana Mesa pa so ideje za progo do Trsta le kupovanje časa, saj bi že sama umestitev projekta v prostor vzela več let.
“Naše največje stranke že resno razmišljajo, da bi šle drugam. In to ni Trst, tam so problemi z železniško infrastrukturo podobni. Šli bi v Rotterdam ali Hamburg,” pravi Rok Svetek iz družbe Adria Kombi. Ladijski prevoz do severnoevropskih pristanišč je cenejši kot do Jadrana, saj na sever lahko vozijo s precej večjimi ladjami, danes pa je cena bolj ključna kot čas prevoza.
Tudi vodja kontejnerskega terminala v Luki Koper Marko Babič pravi, da so na dolgi rok Kopru največja konkurenca severnoevropska pristanišča, ne pa toliko Trst in Reka: “Na dolgi rok bo v Jadranu dovolj tovora za vse.”
Predsednik uprave Luke Andraž Novak je poudaril, da sta kontejnerski in avtomobilski terminal ključna za rast Luke Koper, zato jima bodo v prihodnje namenili največji del naložb. V treh letih bodo v poglabljanje morja in podaljšanje kontejnerskega pomola vložili 80 milijonov evrov.
Novak zagotavlja, da bodo na prihod večjih ladij, ki jih trije največji svetovni kontejnerski ladjarji napovedujejo za konec poletja, pripravljeni: “Vprašanje je, kako bomo lahko reševali odpremo tega blaga po železnici.” Tako na SŽ kot v Luki Koper se namreč zavedajo, da bo sedanja železniška proga čez nekaj let povsem zasičena.
Da je obljub o drugem tiru dovolj, so se - kot že tolikokrat - strinjali vsi udeleženci okrogle mize o prihodnosti slovenske logistike, ki so jo pripravili v koprskem klubu Propeller. Za odločitev pristojni državni funkcionarji, odhajajoči minister Omerzel, denimo, jih ni slišal, saj ga v Koper ni bilo.
KATJA GLEŠČIČ