Na Pomjanu bodo prestrezali podatke iz vesolja

Do konca leta bo v zaledju Kopra začela sprejemati podatke iz vesolja v belo kupolo odeta antena, ki jo je postavil Center odličnosti Vesolje z denarno podporo Evropske Unije, Slovenije in zasebnih podjetji. Njena manjša različica pa je postavljena na strehi Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Slovenija naj bi v kratkem dobila tudi svoj prvi satelit.

KOPER > “Satelitska parabolična antena ima premer petih metrov in pokriva področje od južnega Egipta do Irske,” pove Leon Pavlovič s Centra odličnosti. “Namenjena je pridobivanju podatkov od nizko gibajočih se satelitov - to je na razdalji 300 do 500 kilometrov.”

Podatki v raziskovalne namene

Antena na Pomjanu je največja v naši regiji. Na več frekvenčnih območjih bo sprejemala velike količine podatkov, saj bo s satelitov prenašala fotografije ter video posnetke, ki jih bodo uporabili v raziskovalne namene in za potrebe zasebnih podjetji. Center odličnosti je namreč konzorcij zasebnih gospodarskih družb in raziskovalnih ustanov - Univerze v Ljubljani, Inštituta Jožef Stefan in raziskovalnega centra SAZU, njegov namen pa je spodbuditi razvoj vesoljske tehnologije v Sloveniji.

Prvi slovenski satelit v orbito do konca leta

V antenski sistem spada še manjša antena v Ljubljani, ki pa je namenjena oddajanju podatkov in upravljanju prvega slovenskega satelita, ki naj bi v orbito poletel do konca leta. “Gre za kockast satelit s stranicami 60 centimetrov, ki ga sestavljamo s partnerji v Kanadi, a bo nosil tudi veliko slovenskega znanja,” razloži Pavlovič. Pove, da se cene satelitov lahko gibljejo nad sto milijonov evrov, naš pa da bo stal od dva do tri milijone evrov. “Najdražja je izstrelitev. Na raketi, ki jo ponavadi naročajo velike multinacionalke, bo naš satelit zaradi svoje majhnosti sekundarni ali terciarni tovor.” Ko bo satelit orbitiral, ga bodo usmerili na določeno tarčo, ki jo bo posnel in podatke poslal na Pomjan. Slovenijo bo preletel šest do sedemkrat na dan, za to pa bo vsakič porabil po dvajset minut.

Njegova življenjska doba je dve leti, ponavadi pa takšni sateliti delujejo tudi do pet let.

Dr. Krištof Oštir, ki na Centru odličnosti vodi daljinsko zaznavanje, pravi, da bodo “s satelitom lahko spremljali različne pojave v okolju, kot so razlitje nafte, požari v naravi in tudi stanje v kmetijstvu”. Med uporabniki tovrstnih podatkov so tudi zavarovalnice, ki jih potrebujejo za oceno škode.

Brez “prisluškovanja” obveščevalnih služb

Oštir še pove, da so anteno postavili na Pomjanu, ker je tukaj Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK) že imela vso potrebno infrastrukturo. V času, ko svet pretresajo prisluškovalne afere globalnih razsežnosti, pa zatrjuje, da pri gradnji antene, ki je stala pol milijona evrov, ni sodelovala nobena varnostno obveščevalna služba. Te pa tudi ne bodo smele samovoljno upravljati s satelitom in antenama, ker ima dovoljenje za to samo Center odličnosti. MATEJ RODELA

---