Na Humanistiki jih bo tretjina brez službe

Z oktobrom bo na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) 46 pedagoških delavcev manj. Vodstvo fakultete jim namreč zaradi zniževanja stroškov in “racionalizacije študijskega procesa” različnih delovnih pogodb ne po podaljšalo.

Študenti želijo kakovostno fakulteto Foto: Nuša Pevc
Študenti želijo kakovostno fakulteto Foto: Nuša Pevc

KOPER > “Število ljudi, ki bodo oktobra ostali brez služb, je preseglo naše bojazni. Vodstvo fakultete izvaja samovoljno politiko kadrovanja, ki je usmerjena proti posameznicam in posameznikom, ki so v okviru fakultete kritično delovali,” je prepričana skupina štirih pedagoških delavcev, ki jim takšnih ali drugačnih pogodb ne bodo podaljšali, zato so včeraj na to temo pripravili novinarsko konferenco. Prepričani so, da se za racionalizacijo skriva kadrovska čistka.

Uporabi in zavrzi asistenti

Opozorili so tudi na nestabilne zaposlitvene pogodbe za eno leto, podjemne in avtorske pogodbe, zaposlitve na najpomembnejših mestih zgolj za 20 odstotkov delovnega časa ali manj, in nepravilnosti pri plačevanju. “Predvsem za nas asistente velja načelo 'uporabi in zavrzi'. Da nam ne bodo podaljšali pogodb, smo izvedeli zadnji trenutek. Do konca so nas izrabili,” je povedala asistentka Taja Kramberger.

Vodstvo fakultete se je po njenih besedah za to, da 46 delavcem (kar je tretjina vseh pedagoških delavcev na fakulteti) ne podaljša pogodb, odločilo povsem samovoljno, brez posvetovanja z akademskimi sodelavci in študenti.

“Odstavljena sem bila, ker se je lani enako zgodilo z mojim možem in ker sem bila kritična do vodstva fakultete,” je povedala Sabina Žagar Žnidaršič. Prav tako zaradi nasprotovanja vodstvu fakultete naj bi brez službe ostala Eva Brajkovič.

Dekanja: pomanjkanje denarja

Dekanja FHŠ Vesna Mikolič nepodaljšanje pogodb utemeljuje s pomanjkanjem denarja in bolonjskim sistemom študija. S prihodnjim letom namreč na FHŠ ne bo več 4. letnikov starih študijskih programov, zaradi česar se bodo zmanjšale pedagoške delovne obveznosti. Poleg tega naj bi z racionalizacijskimi ukrepi zmanjšali stroške dela za približno 330.000 evrov. Po besedah Mikoličeve so se za zmanjšanje obsega pedagoških delovnih obveznosti odločili zaradi težkih finančnih razmer FHŠ, manjšega števila študentov in neustreznega financiranja bolonjskega sistema študija.

Oškodovani asistenti pa v tem vidijo predvsem padec kakovosti študijskega procesa in zmanjšanje izbirnosti, odločitev se jim zdi iracionalna in potratna. “Gre za igranje z davkoplačevalskim denarjem. Tri leta vlaganja v asistenta in njegovo izobraževanje, da bi nekoč postal docent, nato pa nepodaljšanje pogodbe, je metanje denarja stran,” je prepričan asistent Tomaž Gregorc.

Asistenti so poudarili, da ne gre le za prenehanje dela, temveč tudi za konec njihovih karier, saj bodo na trgu dela prisiljeni iskati drugačno zaposlitev. “Skrbi pa nas tudi, da bo to postal vzorec, ki se bo v prihodnjih letih razširil še na druge slovenske univerze,” pravijo.

Zahtevajo odstop dekanje

Za asistente so se zavzeli tudi študenti. Od dekanje zahtevajo pojasnila, pa tudi odstop. “Predstavniki študentov ravnanje vodstva ostro obsojamo. Jemljejo nam kakovostne pedagoge in nas namerno in zlonamerno izključujejo iz procesa odločanja,” je dejal predsednik študentskega sveta Martin Krauzer.

Skupina asistentov prav tako zahteva nepreklicen odstop dekanje, tisti, ki so ogrozili FHŠ, pa naj se za nekaj let ali trajno umaknejo iz vodstvenih organov fakultete. Razmislili bodo tudi o delovnem sporu.

Pričakujejo tudi podporo rektorja Univerze na Primorskem Rada Bohinca, ki je v dopisu dekanji zapisal, da te prekinitve nimajo podlage v njegovih usmeritvah pri organiziranju študijskega procesa za prihodnje šolsko leto, kot to trdi Mikoličeva. Tako Bohinc kot Mikoličeva sta bila včeraj službeno odsotna. NUŠA PEVC


Najbolj brano