“Mrcina” je prišla, razbila in odšla
Istra
16. 03. 2012, 14.53
Bager z rezkalnikom, ki je včeraj v piranskem mandraču razbijal betonske gmote pred palačo Trevisini, je zaradi svoje teže in oddajanja tresljajev že dan prej vznemirjal Pirančane. Skrbelo jih je, da bi tako velik gradbeni stroj na občutljivem urbanističnem starem mestnem jedru pustil posledice, od sesedanja obale do razpok na bližnjih stavbah. Kot kaže, je bila njihova skrb odveč.
Stroj je včeraj v nekaj urah z rezkalnikom razbil betonske gmote pod površjem cestišča Foto: Marko Kasal
PIRAN>“Ne razumemo povsem zaskrbljenosti Pirančanov, češ, da bi prevoz v mesto in delo s tem bagerjem v mandraču lahko bila škodljiva za okolico. Bager ima močan rezkalnik, ki v kratkem času razbije beton, vendar to še ne pomeni, da zato povzroča močne tresljaje. Zakaj ljudje ne zaupajo strokovnjakom?” nam je včeraj, potem ko so z velikim gradbenim strojem v nekaj urah končali delo, pojasnil Jože Andrejašič iz podjetja Adriaing.
Zaradi gradbenih del na Kidričevem nabrežju (pred palačo Trevisini) bo od torka, 20. marca, do četrtka, 24. maja, popolna zapora prometa. Preusmerili ga bodo po začasnem cestišču čez Tartinijev trg, mimo Zelenjavnega trga, čez Partizansko in do Stjenkove ulice. Promet bo tekel izmenično, v času od 6. ure do 9.30, od 13. do 14. ure in od 18. do 20. ure in ga bo urejal semafor. V Partizanski ulici je zožitev (do 2,30 metra), ki dovoljuje prevoz le osebnim avtomobilom in manjšim kombijem. Avtobusi bodo vozili do glavne avtobusne postaje, mesta taksistov bodo premestili na glavno avtobusno postajo. Od 24. do 31. maja pa bo na Kidričevem nabrežju (od picerije Batane do Stjenkove ulice) delna zapora prometa.
Pod površjem cestišča ob obali mandrača so namreč odkrili nekaj večjih betonskih gmot, po vsej verjetnosti starih nekaj desetletij, ki so zapolnjevale podvodne kaverne. Morali so jih odstraniti, da bi tam lahko položili cevi komunalne infrastrukture. Ko se je po Piranu razvedelo, da to nameravajo storiti z velikim gradbenim strojem, je nastal preplah.
“Predpisi dovoljujejo, da se - omejitvi teže vozil na 3,5 tone navkljub - ob izrednih razmerah lahko izda posebno dovoljenje za prevoz težjega vozila v mesto. Ker so nam statiki in drugi strokovnjaki zagotovili, da ta bager ne bo povzročal poškodb na cestišču in okoliških stavbah, smo soglašali z njegovo uporabo,” dodaja Alen Radojkovič iz javnega podjetja Okolje, katero vodi inženiring pri projektu obnove mandrača. Sklene, da po njegovih informacijah delovanje velikega rezkalnika ni povzročilo nobenih poškodb ne na cestišču na na bližnjih objektih. “Razvpiti” stroj po Andrijašičevih besedah tehta 33 ton, pripeljali so ga na velikem tovornjaku s tankovsko prikolico. V nekaj urah je razbil ves odvečni beton, ni pa se, kakor so nekateri domnevali, lotil še razbijanja novih betonskih elementov, ki jih bodo morali zaradi novih navodil spomeniškega varstva, porezati do najnižje gladine morja.
Občina, ki izdaja dovoljenja za izredne prevoze, se je za poseg z veliko gradbeno “mrcino”, kakor so ji nadeli ime Pirančani, odločila zadnji trenutek. Dovoljenje je izdala na dan, ko so stroj pripeljali v mesto. “Zeleno luč smo dali zato, ker so nam pojasnili, da ni ustreznejšega načina, alternativa bi bilo le miniranje,” so povedali v občinski upravi.
S podatkom, koliko bo ta dodaten in nepredviden poseg stal občino, nam včeraj niso mogli postreči: “Za vsa dodatna dela pri obnovi mandrača, ki jih je predpisal zavod za varstvo kulturne dediščine, smo sklenili posebno pogodbo, vendar je v tem trenutku nemogoče izračunati morebitni presežek naložbe.”
LEA KALC FURLANIČ