Morski datlji kljub prepovedi še vedno iskani

Obiskovalci gostinskih obratov na Obali še vedno povprašujejo po morskih datljih, pa tudi ponudba teh sicer zavarovanih školjk “pod mizo” še obstaja.

Morski datlji? Ne, hvala! Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Morski datlji? Ne, hvala! Foto: Tomaž Primožič/Fpa

PORTOROŽ> Tako je pokazala anketa, ki so jo v okviru projekta Morski datlji? Ne, hvala minuli teden predstavili študentje fakultete Turistica v sodelovanju s piransko enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Datlji “pod mizo”

Nabiranje in uživanje morskih datljev v Sloveniji ni dovoljeno, kljub temu pa je "pod mizo" datlje še najti v ponudbi slovenskih restavracij. Piranska enota zavoda za varstvo narave je zato leta 2010 začela projekt, ki je med drugim namenjen osveščanju javnosti o negativnih učinkih nabiranja te vrste školjk za biotsko raznovrstnost morja, ribištvo, turizem, kulinariko in zdravje.

“Gostinci trdijo, da je povpraševanja po morskih datljih precej. Sploh tuji gostje, Italijani, obiskujejo nekatere slovenske restavracije prav zaradi teh specialitet. Gre le za to, da gostinci strežejo morske datlje bolj previdno, predvsem stalnim gostom, za katere vedo, da niso inšpekcija oziroma da jih ne bodo prijavili zaradi ilegalne prodaje teh školjk,” je o rezultatih ankete, ki so jo študentje Turistice izvedli v okviru projekta, dejal soavtor predstavitve ankete Mart Šetinc.

Ne zavedajo se razsežnosti negativnih vplivov

Rezultati ankete po besedah Tine Trampuš iz piranske enote Zavoda za varstvo narave kažejo tudi na to, da se številni gostinci in domačini ne zavedajo velikih razsežnosti negativnih vplivov, ki jih ima nabiranje na morski ekosistem. Zato bodo na Zavodu za varstvo narave skupaj s projektnimi partnerji nadaljevali z osveščanjem. Kot že veš čas, bodo opozarjali tudi na nevarnost za zdravje, ki jo predstavlja uživanje prepovedanih školjk.

“Čeprav smo do zdaj naredili kar dosti, gre za navade, ki jih lahko spreminjamo počasi, na dolgi rok, zato nas čaka še veliko dela,” je o projektu, ki se bo končal konec leta, povedala Trampuševa.

Konkretne rezultate projekta je po njenih besedah težko izmeriti. Kot poudarja, so gostje zdaj sicer bolje seznanjeni z negativnimi vplivi, ki jih ima nabiranje morskih datljev na morsko dno, kot tudi, da z nakupom vzpodbujamo uničevanje morskega ekosistema.

Kazni za kršitelje prenizke

Obenem rezultati ankete kažejo, da v restavracijah še vedno ostaja precejšnje povpraševanje po tej vrsti morskih sadežev. Podobno je po njenem tudi na strani ponudnikov: nekateri gostinci so datlje že umaknili iz ponudbe “pod mizo”, nekateri pa jih na željo gosta še pripravijo, saj jim želijo ustreči, ne glede na prepovedi. “Tudi to kaže na dejstvo, da so denarne kazni za kršitelje prenizke, nadzor pa nezadosten,” dodaja Trampuševa.

Od januarja 2011, ko so policisti zasegli večje število zavarovanih školjk, naj bi se po navedbah gostincev dobava sicer za nekaj časa ustavila oziroma zmanjšala. Zaradi boljše carinske kontrole v zadnjem času je tihotapcem in preprodajalcem oteženo delo, zaradi česar naj bi bilo gostincem do datljev zdaj težje priti, pojasnjuje Šetinc. Za goste ostaja po njegovem zadeva nespremenjena. “Tisti, ki poznajo lastnike gostiln oziroma so stalne stranke, lahko dobijo datlje po naročilu,” sklene.

STA


Najbolj brano