Mišiča kličejo snubci za Luko
Istra
24. 10. 2013, 08.44
“Odkar sem predsednik uprave, se je pojavilo že pet ali šest resnih kandidatov, ki si želijo pogovora z menoj o odkupu Luke Koper,” je razkril Gašpar Gašpar Mišič, ki sicer prodaji Luke ni naklonjen. Po njegovih besedah je zanimanje prišlo celo iz severnoevropskih pristanišč.
Z rdečo barvo sta označeni predvideni podaljšanji prvega in drugega pomola po sedanjem državnem prostorskem načrtu, z zeleno pa dodatni podaljšanji, kot so si ju zamislili v upravi Gašparja Gašparja Mišiča.
KOPER
> Zakaj si resni kandidati želijo pogovorov o morebitnem vstopu v podjetje s predsednikom uprave namesto z lastniki, ni znano. Na Slovenski odškodninski družbi, ki upravlja državno premoženje, denimo, se ni oglasil nihče. Za PN so zagotovili, da ne vodijo nikakršnih postopkov ali pogovorov o prodaji družbe Luka Koper.
Gašpar Gašpar Mišič meni, da bi si marsikdo v Evropi želel takšno lego, kot jo ima Koper: “Smo majhno pristanišče, a lahko postanemo resen konkurent tudi severnoevropskim pristaniščem.” Mišič je članom kluba Propeller koprskega pristanišča razložil zamisli o tem, kako bi podaljšali prvi in drugi pomol dlje, kot je to predvideno v državnem prostorskem načrtu. “Drugi pomol bi podaljšali za 600 metrov več, kot je predvideno, tako da bi tam lahko sprejeli tudi ladje z 12.000 TEU, saj bi imeli dovolj globine morja, in to naravne globine,” pravi Mišič. Podaljšali bi tudi prvi pomol, a tako, da ne bi preveč ogrozil vedute iz mestnega jedra. Na mestni strani pristanišča pa bi pridobil prostor za potniško pristanišče.
Denarja za uresničitev vsega tega po njegovem ne bi bilo težko najti, če bi naša vlada sklenila zavezništvo s sosednjimi zalednimi državami o tem, da je “v poslovnem smislu naše morje tudi njihovo”.
A kljub drznim vizijam se pri nas v nedogled zatika že pri poglabljanju prvega bazena. Niti Mišiču še ni uspelo začeti del, časa pa ni več veliko. “Ladjarjem smo dali zavezo, da bomo do januarja 2014 poglobili na 14 metrov globine, do konca leta pa na 15 metrov, kar pomeni ladje do 10.000 TEU. To bo za nas fantazija,” je optimist. Priznava, da je od nekaj deset partnerjev slišal, da so bili v Sloveniji vedno izigrani in obljube niso držale. “Če ne bi imeli tako izjemne lege, bi partnerji že zdavnaj šli v Trst in Reko,” meni predsednik uprave.
Logistika je odvisna od politike države, poudarja Mišič: “In če se vsakokratna vladajoča politika na novo sprašuje, ali je drugi tir potreben ali ne, se bojim, da nas bodo ladjarji ali drugi partnerji uvrstili med tvegana pristanišča.” Pri odločanju za drugi tir ne sme biti v ospredju zgolj ekonomski vidik, pravi Mišič. “Na prvem mestu sta varnostni in ekološki vidik,” poudarja.
KATJA GLEŠČIČ