Mišič: je dovolj zadoščenje, če denarja ne bo?
Istra
18. 02. 2014, 13.45
Vztrajati pri odškodninskih tožbah proti bivšemu vodstvu Luke Koper ali opustiti pravdanje. To vprašanje gloda luško upravo pod vodstvom Gašparja Gašparja Mišiča. Mišič bo delničarjem na skupščini 19. marca napovedal, da želi razčistiti to dilemo.
V Luki Koper skoraj zagotovo nikoli ne bodo videli 35 milijonov evrov, kolikor jih zahtevajo od nekdanje uprave in nadzornikov Foto: Jaka Jeraša
KOPER
> Delničarji tokrat o tem ne bodo odločali, ampak se bodo z novico samo seznanili.
V Luki Koper ugotavljajo, da družba nikoli ne bo videla 35 milijonov evrov, tudi če bi sodišče odločilo v njen prid. Nihče od toženih iz vrst nekdanje uprave Roberta Časarja in tedanjih nadzornikov namreč ne premore toliko premoženja. “Odločiti se bomo morali, ali nam je kot gospodarski družbi cilj zgolj zadoščenje, da bo nekdo spoznan, da ni ravnal gospodarno. Dokazano je, da tožene stranke ne razpolagajo s premoženjem, ki bi pokrili škodo povzročeno družbi in sodne stroške,” nam je pred nedavnim povedal Gašpar Gašpar Mišič. No, Luki na sodišču ne kaže najbolje; prvo v nizu šestih tožb je že izgubila, štiriletno pravdanje pa jo je samo za odvetnike in takse do sedaj stalo 660.000 evrov.
Delničarji bodo na skupščini 19. marca odločali o spremembah statuta družbe, tako da bo prisotnost petih državnih nadzornikov v devetčlanskem nadzornem svetu dovolj za razreševanje in imenovanje uprav. Po sedanjem statutu jih namreč mora biti prisotnih šest. Prav ta statut je državnim nadzornikom dosedaj onemogočil, da bi Mišiča razrešili, tudi če niso zadovoljni z njegovim delom.
Odločitev v rokah delničarjev
Preverjanje smiselnosti pravdanja pa ni tako preprosto. To priznavajo tudi sami. Tožbe proti Časarjevi upravi in nadzornikom je namreč v letu 2010 s sklepom naložila skupščina delničarjev na podlagi izsledkov izredne revizije poslovanja, ki je pokazala na oškodovanje.
Tudi o morebitnem umiku tožb bi najbrž morala odločati skupščina delničarjev. “Zdi se nam smiselno, da se delničarje seznani, v kakšni fazi so procesi, in da skupščina zavzame stališče,” je nedavno povedal Mišič. A kot kaže, sklic skupščine, ki ga je Luka Koper objavila včeraj, se bo tokrat skupščina samo seznanila s tem, da bodo pri Mišiču naredili “skrben pregled upravičenosti in nadaljevanja odškodninskih postopkov”, delničarji pa o tem tokrat ne bodo odločali. Pričakovati pa je, da bodo po opravljenem skrbnem pregledu pravd končno odločitev, ali vztrajati pri pravdanju ali se umakniti, vendarle iskali pri delničarjih.
Sod se še odloča
V Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki upravlja z državnim premoženjem, o tej nameri Mišičeve uprave še nimajo stališča. “Točke dnevnega reda bomo proučili in do skupščine sprejeli odločitev,” so povedali.
“V konkretnem primeru je skupščina Luke Koper zahtevala vložitev odškodninske tožbe in je prav, da skupščina odloči tudi o morebitnem umiku tožbe,” meni Borut Bratina, strokovnjak za gospodarsko pravo in profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Opozarja pa, da je že pri vlaganju odškodninskih tožb potreben premislek družbe o realni možnosti za izterjavo domnevno povzročene škode s strani bivšega poslovodstva.
Skupaj za blizu 35 milijonov zahtevkov
Luka Koper proti nekdanji upravi in nadzornikom vodi še pet odškodninskih tožb. Najvišji odškodninski zahtevek - več kot 19 milijonov evrov - je za nakup slovaške družbe TTI, ta denar pa terja tako od nekdanje uprave (Roberta Časarja, Alda Babiča, Marjana Babiča in Borisa Marzija) kot od tedanjih nadzornikov Marjana Bezjaka, Orjana Bana, Borisa Bradača, Olge Franca, Metoda Mezka, Nebojše Topiča, Marka Valentinčiča in Bojana Zadela.
Poleg tega so odprti še zahtevki proti upravi za naložbo v prvi pomol, za posle z Grafistom, za ustanavljanje ekoloških podjetij in za nakup objekta Luna v Sežani. KATJA GLEŠČIČ