Milijonska spodbuda za godbeni dom

Obnovo godbenega doma v Piranu je pred skoraj sedmimi leti zaustavila najdba podzemnega hodnika in niš. Včeraj ji je nov zalet dal dober milijon evrov, kolikor je piranska občina dobila na razpisu.

 Najdba podzemnega hodnika in stranskih niš je pred skoraj sedmimi leti zaustavila obnovo godbenega doma  Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Najdba podzemnega hodnika in stranskih niš je pred skoraj sedmimi leti zaustavila obnovo godbenega doma  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

PIRAN > V godbenem domu bodo uredili sodoben multimedijski kulturni center in razstavo o zgodovini Pirana, vse skupaj pa poimenovali Mediadom Pyrhani.

Šest novih delovnih mest

V piranski občini napovedujejo, da se bo skozi preteklost Pirana mogoče sprehoditi s pomočjo najsodobnejših tehnologij (3D in 4D tehnike, animacije, interaktivne pedagoške igre ...). Prostori bodo namenjeni tudi prepletanju kulturnih vsebin in njihovi povezavi s turizmom, projekt pa bo ponudil tudi šest novih delovnih mest (štiri v kulturnih, dve pa v posrednih storitvenih dejavnostih), se nadejajo v piranski občinski upravi.

Obnova bo stala skoraj 1,3 milijona evrov. Od tega je piranska občina 1,017 milijona evrov dobila na razpisu kulturnega ministrstva, projekt pa sofinancira EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

“Čestitam vaši ekipi, ki je pripravila najboljši projekt izmed vseh 57, ki so bili prijavljeni na naš razpis. Prepričan sem, da bo to v slovenski kulturni prostor prineslo izredno svežo, zelo drugačno in v tem trenutku nam še neznano kulturno ponudbo, vezano na sodobno tehnologijo v povezavi s prezentacijo kulturne dediščine,” je včeraj dejal minister za kulturo Uroš Grilc. Županu Petru Bossmanu pa je izročil pogodbo o financiranju Mediadoma Pyrhani.

Povezava do cerkve

Razpis za izbor izvajalca je občina objavila že decembra, kdo bo obnavljal nekdanji godbeni dom, pa še ni znano. Dela bo moral opraviti do aprila prihodnje leto.

Obnovo spomladi leta 2007 so prekinile najdbe v tleh oziroma pod njimi. Tam se je odprl tlakovan hodnik, ki se je spuščal v globino, ob njem so bile na vsaki strani razporejene po tri obokane niše. Arheologi in strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine menijo, da so bili prostori povezani z nekdanjo cerkvijo sv. Antona opata (posvečena je bila leta 1374), samostanom in hospicem. Cerkev je uporabljala bratovščina sv. Filipa Nerija, ki se je z beneškega Lida priselila v Piran okoli leta 1640, in skrbela za onemogle, bolne ter uboge meščane. HR


Najbolj brano