Mihajlović - človek multipraktik
Istra
29. 03. 2014, 09.14
Prvi koprski inšpektor in županov svetovalec Ljubiša Mihajlović se že vsaj dva meseca v vlogi zunanjega svetovalca posveča reševanju organizacijskih težav v Pokrajinskem muzeju Koper.
Luka Juri: “Župan je menil, da bi mi pri reševanju organizacijskih težav lahko pomagal Ljubiša Mihajlović, s čimer sem se strinjal.” Foto: Tomaž Primožič/Fpa
KOPER
> Skok v ne tako oddaljeno preteklost razkrije, da je njegovemu “obisku” v koprskem javnem zavodu za šport sledil odstop dolgoletnega direktorja. Se tudi v muzeju obeta kakšno “obglavljenje”?
Ljubiša Mihajlović je po izobrazbi obramboslovec, med drugim je vodil hotel v Rogaški Slatini, pet let pa je delal v recepciji hotelov Belvedere v Izoli. Kasneje je uradniško službo našel na piranski občini, postal je direktor tamkajšnje občinske uprave. S tega mesta ga je odnesel sum o ponarejenem dokumentu o delovnih izkušnjah, zaradi česar je bil lani tudi pravnomočno obsojen. Štirimesečne zaporne kazni mu ne bo treba odslužiti, če v enem letu kaznivega dejanja ne bo ponovil. Službo mu je zagotovil koprski župan Boris Popovič, sprva naj bi mu svetoval o javnem redu in miru v Kopru, kmalu pa je napredoval na mesto vodje koprskega občinskega inšpektorata. Z novo širitvijo svojega delokroga se bo preizkusil tudi v kulturnem menedžmentu.
Direktor muzeja Luka Juri takšne domneve zavrača in trdi, da je sam prosil za pomoč. “Res je, z Ljubišo sodelujeva že nekaj časa,” je informacije o Mihajlovićevi prisotnosti v muzeju potrdil Juri. Po njegovih besedah mu svetuje pri prevetritvi dela v muzeju. Med drugim pregledujeta pravilnike o organizaciji dela zaposlenih in iščeta najboljše rešitve, s katerimi bi bilo moč izboljšati pomanjkljivosti, ki po Jurijevem mnenju otežujejo delo.
Težav niso mogli rešiti sami
“Njegova znanja so dragocena, saj ima izkušnje, ki so za naš zavod dobrodošle. Ne nazadnje je bil direktor piranske občinske uprave in je zelo dobro seznanjen z organizacijskimi in delovnimi procesi,” Juri navaja Mihajlovićeve veščine.
Ob tem pa je vendarle težko razumeti, da notranjih težav in nesoglasij v muzeju niso mogli rešiti sami. Tudi zato nas je zanimalo, kako in zakaj je pravzaprav prišlo do “klica na pomoč”. Juri pojasnjuje, da je koprskemu županu Borisu Popoviču v pogovoru zaupal, s kakšnimi težavami se sooča pri delu in ga vprašal za nasvet, kako izboljšati organizacijske zadeve v muzeju. “Župan je menil, da bi mi pri tem lahko pomagal Ljubiša, s čimer sem se strinjal,” trdi Juri.
Mihajlović o tem, kakšne organizacijske pomanjkljivosti pestijo muzej in kako se je lotil reševanja teh težav, ni želel govoriti. Zavrnil nas je s klasičnim izgovorom: “Dobro veste, da so za podajanje informacij zadolženi v službi za odnose z javnostmi.” Tam pa na vprašanja PN po navodilih koprskega župana ne smejo odgovarjati.
Delo zaposlenih pod drobnogledom
Sicer pa so po Jurijevih besedah že vidni pozitivni učinki Mihajlovićevega gostovanja v muzeju. “Uspeli smo izboljšati pravilnik o načinu prihoda in odhoda zaposlenih na delo in postaviti jasnejša merila, kako ocenjevati učinkovitost njihovega dela. Pregledala pa sva tudi sistem javnih naročil, saj sem želel dobiti potrditev, ali delamo prav. Opravil je tudi individualne razgovore z zaposlenimi. To se mi zdi odlično, saj včasih nekomu zunanjemu zaupaš kakšne pomisleke, ki jih direktorju ne moreš ali nočeš povedati.”
Kmalu zatem, ko je Juri sedel na direktorski stol v muzeju, so se začele vrstiti kritike na račun njegovega načina vodenja. Med drugim je slišati, da je njegov odnos do sodelavcev precej oster, skoraj diktatorski. “ Če ti očitki zadevajo moje zavzemanje za povečanje delavnosti in produktivnosti zaposlenih, pri čemer sem verjetno kakšne zahteve postavil zelo odločno, potem je najbrž kdaj pa kdaj izpadlo res tako. Zagotovo pa nikoli nisem presegel meje spoštljivosti,” v svoj zagovor navaja Juri.
NATAŠA HLAJ