Meso in maslo za glasbeno opremo

“Najboljša leta so tista, ko si najbolj uspešen, imaš ideale in živiš za nek cilj. Mi smo jih na srečo doživeli,” je Tulio Furlanič, član legendarnih Kameleonov, s katerimi so se v Kopru in nasploh v Istri sredi 60. let prejšnjega stoletja začeli drugačni glasbeni časi, minuli torek začel pripoved o nekdanjih glasbenih vozliščih pri nas.

KOPER > Ob pogovornih večerih, ki nastajajo v okviru prostovoljne iniciative Pripovedujem zgodbo mesta (letos tudi s pomočjo Kulturnega kluba), se je Pokrajinski muzej Koper spremeni v vrelec spominov na prostore in dogodke, ki so skozi čas oblikovali identiteto Kopra in okolice. Tokrat je bila v ospredju glasba.

Povezovalca večera, sou-stvarjalca spletnega portala MuzikobalaEva Branc in Matjaž Karlovčec sta k besedi povabila pričevalce različnih glasbenih obdobij, Tulia Furlaniča za 60. leta, Staneta Bakana, ki je igral v ansamblu Spomin za 70. leta, Marina Legoviča, ki je z Ansablom 69 igral nekaj let predvsem v nočnih barih, pa za 80. leta. O najzgodnejšem obdobju, tistem v 30. letih, ko so bile na pohodu po plesiščih predvsem številne vaške godbe, hrani ogromno podatkov glasbenik Emil Zonta. Kot glasbeni producent na Radiu Koper pa je odigral pomembno vlogo tudi sredi 60. let, ko je ustanovitev skupine Kameleoni, ki se je prva pri nas začela spogledovati z glasbenimi trendi iz tujine, prinesla tudi spremembo mentalitete mladih.

Zonta je skupaj s pokojnim Ivanom Siličem produciral prve posnetke Kameleonov. V Kopru so prvič nastopili v mladinskem klubu Ray Charles, ki je deloval v ulici OF, v današnjih prostorih Primorskih novic, nato so navduševali po številnih drugih tedanjih prizoriščih. Denimo v klubu Zarja, ki je bil predhodnik današnjega MKSMC, smo izvedeli iz pogovora. Pa v Tomosovi menzi, v novi Triglavski restavraciji ... “Morali smo prodajati meso in maslo v Trstu, da smo si lahko kupili opremo. Prve bobnarske paličice sem si izdelal kar sam,” je povedal Tulio Furlanič. Angleščino so menda poznali le iz pesmi, ki so jih poslušali na Radiu Luxemburg. Izgovorjava jim ni šla najbolje, zato jim je menda pomagal Koprčan Ljubo Hlede. Tudi note so jim bile bolj tuja vas, pesmi, ki so jih sprva le preigravali, so se učili na pamet.

Glasbena urednica na Radiu Koper, Lea Hedžet, je iz občinstva prispevala anekdoto o tem, kako je kitare Kameleonom pomagal uglasiti skladatelj in profesor na koprski glasbeni šoli Ivan Šček. “Živel je nekje blizu njihove vadnice. Ker so bili razglašeni, mu je to jemalo spanec, zato je nekega dne menda stopil do njih in jih naučil uglasiti kitare.”

“Drži,” je prikimal Tulio. Prisotnim je opisal, kako je bil videti star mikrofon Meazzi. “Na takšnega je pel Danilo Kocjančič. Imel je nekakšno membrano, ki je spominjala na staniol papir. Če si pel preblizu, se je navlažil, včasih tudi pretrgal in ga je bilo treba popraviti.”

Emil Zonta je o sodelovanju s Kameleoni povedal še, da so prav v tistem obdobju na Radiu Koper izumili playback. “In to pol leta pred Sanremom! Skupino smo posneli, nato pa posnetke spustili na koncertu. Nihče ni opazil, da ne igrajo v živo.”

Eden najbolj priljubljenih prostorov druženja glasbenikov v 70. letih je bil - poleg Stare kavarne pri Taverni in lokala Tokio cafe (na tržnici) - koprski Press klub. “Ta prostor je opremil umetnik Boris Benčič, klub Zarja pa Janez Matelič. Si morete predstavljati ta občutek. Danes pa nam ambient določajo steklarji,” je na še eno značilnost tistega časa opozorila Irena Urbič iz Kulturnega kluba.

Poznavalec glasbe Boris Bradač je spomnil na eno od nekdaj najpomembnejših glasbenih prizorišč v slovenski Istri. “Najpomembnejši prostor na obali je bil izolski Arrigoni. Tam so igrali vsi jugoslovanski bendi. Ko je prišel Tomaž Domicelj, pa jih je vedno fasal,” je nasmejal občinstvo. Spomnil je še, da so se v Kopru glasbeniki radi zadrževali tudi v Loggii. “O Loggii govori pesem Prizme Od enih do treh. Redkokdo ve, da je to bil čas, ko so Titov trg na veselje glasbenikov prečkale dijakinje.”

ILONA DOLENC

---