Mediteran je beseda, ki se lepo sliši, v praksi pa ga zanemarjamo

“Slovenija nima celovite mediteranske strategije, čeprav pripada temu prostoru,” smo večkrat slišali na posvetu Slovenija in Mediteran, ki ga je v petek v Kopru pripravil Evro-atlantski svet Slovenije, ki ga vodi Anton Bebler.

 Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Strokovnjaki so pomen Mediterana osvetljevali s političnega, diplomatskega, zgodovinskega in gospodarskega vidika. “Podatki o izvozu kažejo, da zanemarjamo mediteranske države. Izstopa le menjava s Turčijo in Alžirijo. Egipt, Libija, Maroko, Sirija, Libanon, Izrael - tam so še velike priložnosti,” je pokazal Aleš Cantarutti z GZS. Peter Vidmar s fakultete za pomorstvo in promet je presenetil s podatki, da v Sloveniji samo v izdelavi jaht, ladijskih komponent in materialov dela več kot 3600 ljudi, ta dejavnost pa prinaša kar 750 milijonov evrov letnega prometa, to je 208.000 evrov na vsako gospodinjstvo. O mediteranski strategiji, ki jo Slovenija potrebuje, so v koprski Pretorski palači razmišljali tudi Aljaž Gosnar, Iztok Mirošič in Vojko Volk, veleposlaniki v Španiji, Italiji in na Hrvaškem (na fotografiji z leve). KG


Najbolj brano