•  Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem
    Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem
    Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Marušič: Predlog zakona ne prinaša pravičnejšega financiranja univerz

sobota, 2. november 2013, 11:35

Glavni namen predloga zakona o visokem šolstvu je po mnenju rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča omejiti padec financiranja ljubljanske univerze, in ne pravičnejše financiranje vseh univerz.

LJUBLJANA > Dragan Marušič je za Sobotno prilogo Dela dejal, da bo vedno zagovarjal stališče, da so univerze enakovredne, četudi je ljubljanska zastavonoša visokega šolstva.

“Vem, da z ljubljansko univerzo stoji in pade slovensko visoko šolstvo, vendar ne pozabimo, da smo se zavestno odločili tudi za drugo in tretjo javno univerzo, zato moramo tudi zanju zagotoviti primerljive finančne razmere,” v intervjuju za današnjo izdajo časnika poudarja rektor Univerze na Primorskem.

Najprej odpraviti nezakonitosti

Po njegovem mnenju je treba res zagotoviti dolgoročnejše financiranje univerz, a je treba najprej odpraviti nezakonitosti. Ob tem je omenil odločbo ustavnega sodišča, v kateri so opozorili na neupoštevanje zakonske določbe, po kateri bi se morala sredstva za študijsko dejavnost določiti ob upoštevanju študijskega področja, števila študentov in diplomantov.

“Pri nas je namesto upoštevanja mnenja ustavnega sodišča prodrla teza, da je financiranje po številu študentov nekvalitetno, da to podpira fiktivne študente in tako dalje,” meni rektor. Ob tem pojasnjuje, kako se financirajo univerze drugod po svetu: “Tam, kjer imajo šolnine, je jasno, da so šolnine dejansko glavarine. Tam, kjer ni šolnin, pa so univerze v glavnem tudi financirane po številu študentov.” Poudarja, da je treba ustreznost študentov “zagotoviti drugače, in ne tako, da njihovo število ni pomembno”.

Univerza na Primorskem je po rektorjevih besedah pripravljena pogojno privoliti v neglavarinski sistem financiranja visokega šolstva prek temeljnega, razvojnega in raziskovalnega stebra. “Vendar le, če bomo najprej razčistili problem sedanjega položaja univerz, ki je odvisen od 'dote' iz preteklosti,” je odločen Marušič. Če bi se upoštevale omenjene zakonske določbe, bi morala letos Univerza na Primorskem prejeti za eno odstotno točko denarja več, kar pomeni 2,5 milijona evrov več.

“Ljubljanska univerza ima osemkrat toliko študentov kot mi, proračunskih sredstev dobiva pa dvanajstkrat več. To ne vzdrži, tudi če upoštevamo, da imamo mi večji delež manj zahtevnih študijev. Realno bi mogoče bilo, če bi bilo razmerje v financiranju ena proti deset,” je pojasnil.

Proti šolninam

Marušič nasprotuje šolninam, saj želijo ostati javna univerza, ki se pretežno financira iz proračuna. “Glede na velikost Slovenije je malo verjetno, da bi se lahko tu s privatnimi sredstvi financirala dovolj kvalitetna zasebna univerza,” meni.

Po njegovih besedah na Univerzi na Primorskem po treh letih porasta vpisa rednih študentov zaradi novih programov letos opažajo rahel padec. Kot pojasnjuje, je to deloma zato, ker so lani zaradi vladne odločitve morali zmanjšati število vpisnih mest na družboslovnih programih, po drugi strani pa gre za demografski upad.

Demografski padec po njegovih besedah pomeni tudi manj ambicioznih študentov, ki si želijo resno študirati in se nato posvetiti znanosti. “V takšnih razmerah je rešitev za slovenski univerzitetni prostor samo še internacionalizacija, torej popolna odprtost za študente zunaj naših meja,” je dejal.

STA


Povej naprej: