Martin Pregelj: “Turisti se tuširajo z boljšo vodo, kot je v plastenkah”

Vodenje Rižanskega vodovoda je pred tremi meseci prevzel Martin Pregelj. Za razliko od predhodnika Zdravka Hočevarja ne razmišlja, da bi razsoljevali morje in poleti tako prišli do nujno potrebnih dodatnih količin pitne vode. Poudarja tudi, da mora za dodatni vodni vir poskrbeti država.

  Martin Pregelj Foto: Tomaž Primožič/FPA
Martin Pregelj Foto: Tomaž Primožič/FPA

ISTRA > Kot univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva je bil Martin Pregelj šest let vodja operative pri Adriaingu in pred tem vodja koprske enote Primorja. Zaščitno čelado in delovne čevlje je torej zamenjal za srajco in kravato, kako se znajde?

“Kolektiv me je odlično sprejel, trudim se, da bi se tudi sam čim prej 'zlil' s sodelavci. Prišel sem v urejeno podjetje v dobri kondiciji in tudi sam se dobro počutim. Delo na gradbišču sem že prepletal s pisarniškim, bil sem vodja enote ali operative oziroma direktor hčerinskega podjetja. Sem pa bil nekoliko več na terenu in ko bom obvladal vse delovne procese, bom spet več med našimi monterji, lastniki, odjemalci.”

Martin Pregelj

novi direktor Rižanskega vodovoda

“Premalo se zavedamo, da je piti čisto vodo iz pipe privilegij, ki ga uživa le 17 odstotkov svetovne populacije. Naši turisti se tuširajo z boljšo vodo, kot jo imajo v plastenkah v mini baru.”

Vas ni pričakal noben okostnjak v omari, kaj vas je najbolj presenetilo?

“Ne, nobenega okostnjaka ni bilo. Smo edini vodovod v Sloveniji, ki nima zagotovljenih zadostnih količin pitne vode, priskrbeti pa jih mora država. Da ima vsakdo pravico do pitne vode, je ustavna pravica. Skupaj z župani in istrskimi poslanci moramo še letos pritisniti na ministrstvo za okolje in prostor. V prvi polovici mandata bi morali izbrati najustreznejšo rešitev za dodatni vir in jo pred koncem mandata začeti uresničevati.”

Za katero možnost se najbolj ogrevate?

“Na nedavnem kolegiju pri koprskem županu Alešu Bržanu, kjer so bili prisotni vodje svetniških skupin, smo se dogovorili, da bo Rižanski vodovod izpeljal, kar se bodo lastniki dogovorili. Naše podjetje je že v preteklosti opredelilo različne možnosti za dodatno oskrbo z vodo in pripravilo dokumentacijo. Župani morajo izbrati najustreznejšo opcijo in od države zahtevati, da priskrbi denar, v Ljubljano bodo v kratkem poslali dopis. Zdajšnji župani niso naklonjeni razsoljevanju, nagibajo se k ureditvi zajetja Padež, za kar je država v preteklosti že pripravila predlog prostorskega načrta in ga razgrnila. Ta opcija se tudi meni zdi dobra. Kot gradbinec mislim, da bi lahko oskrbo s pitno vodo povezali z gradnjo drugega železniškega tira in cevi potegnili s Kraškega vodovoda, ki ga nameravajo povezati z ilirskobistriškim.

Zakaj vodooskrbe že doslej niso rešili, ne morem razumeti, Rižanski vodovod dolgo opozarja, da mu poleti zmanjkuje vode. Kupovati jo mora celo iz sosednje države, kar ni običajno. Vajeni smo, da nam včasih zmanjka elektrike, toda voda vselej priteče iz pip. Kakšno pot opravi in kdo vse skrbi za to, pa nikogar ne zanima.”

Katere poteze boste najprej povlekli?

“Želim si, da bi bolje obvladali sistem s 1000 kilometri cevovodov in 2000 vodohrani ter drugimi objekti. Odpraviti moramo puščanja, okrepiti telemetrijo-centralni nadzor, da bi lahko v obeh kontrolnih sobah, v upravni stavbi in vodarni v Cepkih, v vsakem trenutku videli vodni vir, kje so naši delavci, kdo se nam vmešava v sistem ... V kontrolnih sobah so operaterji 24 ur na dan, bdijo nad polnjenjem vodohranov, dodajajo vodo iz sosednjih vodovodov, spremljajo porabo, ki čez noč upade. Zmanjšati moramo ogroženost infrastrukture in zavarovati dostope do objektov, ki bi jih lahko odpirali na daljavo, ko sodelujemo z zunanjimi izvajalci. Pred dnevi smo z občinami - lastnicami podpisali letne pogodbe, s katerimi definiramo, kako bomo denar iz najemnin vračali v omrežje. Infrastrukturo, ki je last občin, imamo namreč v najemu, najemnina je enaka amortizaciji. Vsako leto pripravimo načrt obnov, prihodnje leto bomo med drugim obnovili odsek pri Gradinu.”

Do kdaj velja pogodba o dobavi vode iz hrvaškega Istrskega vodovoda?

“Aneks o dobavi 500.000 kubičnih metrov vode na leto bo potekel aprila prihodnje leto. Z vodstvom Istrskega vodovoda sem se že spoznal, sodelovanje so nam obljubili tudi v prihodnje. Zavedati pa se moramo, da so v drugi državi in da poraba tudi tam narašča. Gradijo hotele, dograjujejo omrežje, ki ne dosega naše pokritosti. Na naš vodovod je priključenih kar 99,7 odstotka prebivalcev štirih občin in ni več zaselka z več kot 50 prebivalci, ki bi bil brez vode.

Vodo prodajamo ceneje, kot jo kupujemo. Letos je ne bomo podražili, čeprav jo je Kraški vodovod že 1. junija, ker so jim zrasli stroški za elektriko za 44 odstotkov. Vajeni smo, da nam podražijo bencin, čeprav ga liter stane več kot tisoč litrov vode, premalo pa se zavedamo, da je piti čisto vodo iz pipe privilegij, ki ga uživa le 17 odstotkov svetovne populacije. Naši turisti se tuširajo z boljšo vodo, kot jo imajo v plastenkah v mini baru. Zgraditi bi morali vzporedni sistem in uporabljati prečiščeno odpadno vodo, vsaj ob turistični infrastrukturi in Luki Koper. Z meteorno vodo bi lahko zalivali zelenice, vodo s strehe na mejnem prehodu Sočerga uporabljajo za sanitarije.”


Najbolj brano