Marina Izola bo kmalu največja, nato jo bodo prodali
Istra
01. 04. 2014, 15.12
V izolski marini pravijo, da so zadovoljni z nedavno poravnavo z občino in sklenitvijo koncesijske pogodbe. Glede dokončanja valobrana 3 in postavitve pomola B pa razkrivajo le, da bo novi pomol plavajoč, čeprav so pred 12 leti napovedovali grajenega in za takšnega tudi dobili gradbeno dovoljenje. Potem ko bodo izpeljali omenjeni naložbi, bodo marino najbrž prodali.
Če odmislimo Ribo 1 in 2, ki ju ni več, je pogled na valobran 3 (nadaljuje ribiški pomol) in marino skoraj tak, kot je bil pred petimi leti, ko je nastala fotografija Foto: Leo Caharija
IZOLA
> Gradbeno dovoljenje za pomol B je leta 2002 izpodbijala občina z Bredo Pečan na čelu, zato ni nikoli postalo pravnomočno. Za postavitev plavajočega pomola pa naj ne bi bilo več potrebno. Glede vrste pomola so si v marini premislili, ker je v akvatoriju manj prostora, odkar so postavili devet plavajočih pomolov za komunalne priveze, pravi Enrico Galassi, direktor Marinvesta, Portinga in njune krovne družbe Universe Service.
Marino je leta 1990 začel graditi Marinvest, ki so ga tedaj sestavljali Marketing Galeb, hotel Simonov zaliv, Stavbenik in preminuli Ivan Paliska. Ker niso imeli dovolj denarja, so leta 1992 pritegnili italijansko družbo Altan Prefabbricati (ustanovil jo je Renzo Altan iz okolice Pordenona). Marinvest sta - v skoraj polovičnih deležih - prevzela Galeb in Altan, prek novega podjetja Marina Izola, katerega direktor je leta 1996 postal Enrico Galassi. Galeb se je kasneje umaknil, Altan Prefabbricati pa je ustanovil novo podjetje, Universe Service, ki je prevzelo Marinvest in tudi njegovo kasnejše sestrsko podjetje Porting. Po smrti Renza Altana ima v Altan Prefabbricati pomembno besedo njegov sin Davide Altan, ki vodi upravni odbor družbe.
Kmalu 810 privezov
Novi pomol bo dolg 170 metrov in širok pet metrov. Pol ožji bodo njegovi levi kraki (desnih ne bo), ki bodo različno dolgi. Ob pomol bodo lahko privezali 180 manjših plovil, ob zgrajenih valobranih 1 in 2 ter pomolu A pa je že 610 do 630 privezov (število je odvisno od velikosti plovil). Izolska marina bo postala torej največja v državi, saj ima bližnja Marina Portorož v akvatoriju “samo” 650 privezov, čeprav lahko sprejme še dodatnih 400 plovil, 300 na kopnem in 100 v kanalu.
Glede predvidenih naložb Galassi ocenjuje, da imajo dovolj časa, da jih izpeljejo. Občino zanima predvsem dokončanje valobrana 3, kar morajo narediti do 13. septembra 2015. Do tedaj bodo postavili tudi nov pomol; projekti za njegovo izdelavo bodo pripravljeni v prihodnjih dneh. Pomol bodo izdelali v Italiji, ko bo nared, ga bodo razkosali na 12-metrske dele in jih v Izolo pripeljali s tovornjaki. Ob Lonki jih bodo samo sestavili. Za vse skupaj bodo potrebovali nekaj mesecev. O stroških pa Galassi za zdaj še ne želi govoriti. Omenja le, da bodo najeli posojilo, “ki ga je banka že odobrila, sicer ne bi sklenili poravnave”. Za dokončanje valobrana bodo porabili nekoliko več, pet do šest mesecev. Potrebujejo približno 8000 do 10.000 kubičnih metrov skal iz črnokalskega kamnoloma, kjer so dobili tudi šestkrat večjo količino, ki so jo uporabili ob začetku gradnje.
Zadnji del prevozne poti bodo opravili po morju, da ne bi poškodovali ceste na Sončnem nabrežju, ki jo občina prav zdaj obnavlja. Ker gradnjo valobrana v Izoli ocenjujejo na 1,55 milijona, mora Marinvest vložiti še 800.000 evrov.
V odkup za skoraj 30 milijonov?
Potem ko bodo postavili nov pomol, uredili dodatne sanitarije in še nekaj malenkosti, bodo marino, v kateri je 22 zaposlenih, najbrž prodali. Prodajajo jo že nekaj let. Pred tremi leti so jo vrednotili na 24 milijonov, zdaj jo na milijon več, čeprav naj bi ji cena z novimi privezi zrasla za pet milijonov. Upoštevali bodo tudi stroške novih naložb in izplačil občini (za dosedanjo uporabo občinskih zemljišč, koncesnino ...). Galassi napoveduje, da bodo marino v odkup ponudili za znesek od 28 do 29 milijonov. O tem, ali bodo v teh časih uspešni, ne dvomi: “Takšne številke za Evropo niso presenetljive. Različni gospodarski subjekti zberejo kapital in ga nekam vložijo. Zakaj ga ne bi v izolsko marino?”
Pomol B bo “povozil” bližnja plavajoča pomola ob Lonki s komunalnimi privezi. Kot pravijo v Komunali, ju bodo razkosali in z njunimi deli podaljšali nekaj plavajočih pomolov ob Sončnem nabrežju.
Osip manjših plovil
Čeprav smo še pred manj kot dvema letoma pisali, da v izolski marini ne občutijo gospodarske krize in da je marina polna, zdaj ni več tako. Očitno so nekateri svoja plovila premestili v cenejša hrvaška pristanišča. Čemu torej urejati nove priveze, če imajo že zdaj 140 nezasedenih? “Gospodarska kriza je terjala davek. V rdečih številkah je tudi proizvodnja plovil v Italiji, kjer so pred krizo izdelali 60 odstotkov vseh plovil. Toda mi vztrajamo pri korektnih cenah in storitvah na visokem nivoju,” odgovarja Galassi. Osip se je zgodil pri najemnikih s krajšimi plovili, dolgimi približno 10 metrov, med katerimi je precej Slovencev. Nemci, Avstrijci in Italijani imajo daljša plovila, najdaljša, dolga 45 metrov in več, običajno prav Nemci.
MIRJANA CERIN