Magnet za ljudi je domačnost

Bistro s pristno lokalno pridelano hrano, razširjena ponudba domače čokoladnice in antikvariat s cenovno dostopno literaturo. To so trije primeri podjetij, v katerih so se lastniki kljub krizi odločili prispevati k oživitvi Kopra. Zdi se, da je ob redkih izjemah siceršnja ponudba v mestnem središču dokaj enolična.

KOPER > Bistro Garnata, ki sta ga Mojca Stegovec in Peter Bastjančič odprla v nekdanji slaščičarni Ida, je nadgradnja njunega kulinaričnega projekta Mineštra.si. “Ljudje so bili zelo navdušeni nad spletno ponudbo domačih minešter, zato sva se odločila odpreti lokal, kjer skupaj z našimi gosti tudi soustvarjamo jedilnik,” pravi Bastjančič. Na domačnost cilja tudi Dušan Cunjak, lastnik antikvariata, ki bo kmalu zaživel na Kidričevi ulici. “To ne bo klasična knjigarna. Želim, da prevzame vlogo mini kulturnega centra, v katerem se bodo ob prijetni glasbi družili ljubitelji literature,” napoveduje. Podobno nam povesta tudi zakonca Sertič iz čokoladnice Da Ponte. Pred dnevi sta odprla dodaten prostor, kjer bo moč posedeti in ob toplih napitkih okušati ponudbo doma pripravljenih čokoladnih tort in čokolatinov. “V časih, ko vse propada, ni hudič, da midva vseeno ne bi nekaj naredila. Zadala sva si takšen optimistično-krizni slogan,” pojasni Danijel Sertič. V lokal vabi vse, ki bi želeli ob druženju početi kaj ustvarjalnega ali zgolj klepetati.

Ko bi vsaj zgledi vlekli, je slišati med Koprčani. Ne le domačinom, tudi obiskovalcem mesta se namreč zdi, da ponudba v nekaterih koprskih lokalih precej šepa, ker je dokaj enolična in ne upošteva potreb ljudi. Sociolog Blaž Lenarčič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem je v svojem razmišljanju precej neizprosen: “Opažam, da gre pri umeščanju dejavnosti v mestne lokale za veliko pomanjkanje inovativnosti. Te odločitve so dokaj nepremišljene, kratkoročne in brez vizije. Zagotovo bi bilo primerneje, če bi to počeli na podlagi študije, katere storitve ljudje želijo in potrebujejo v mestu.”

Umetnostnega zgodovinarja, pesnika in turističnega vodnika Jureta Vugo žalosti, da se Koper tudi v poletni sezoni zvečer včasih spremeni v hladno mesto duhov, ki ne more biti magnet za prebivalce in turiste. “Čeprav smo obmorsko mesto, nimamo ribjih restavracij, v bližnjih Miljah pa jih je na ducate. Noben gostinec se še ni domislil, da bi po vzoru sosedov ob naročilu pijače postregel s prigrizkom,” našteva Vuga.

Koper še ni pravo mesto, je kritičen. Obtičal je v vmesni fazi, nekje med spalnim naseljem v primestju in mestom, v katerega hodimo na delo. V njem še nismo uspeli razviti prave mestne kulture. Trst je korak pred nami, ker je uspel ohraniti mednarodno identiteto. Če bi se Koper bolj odprl, bi postal tudi bolj zanimiv, je prepričan. Za kaj takega pa je treba ustvariti pogoje, nadaljuje.

Danes ljudi zelo pritegne domačnost, ki jo je čutiti v nekem mestu, pravi. “Mene zelo pritegne Verona. Takšna čustva bi lahko vzbudil tudi Koper,” meni.

Najprej pa je treba v mestno jedro znova pritegniti napredni družbeni sloj prebivalcev, ki bo moral ponovno ustvariti kulturo mesta, ga oživeti, uspešno ohranjati njegove kakovosti in dediščino. Predvsem pa je nujno Koprčane poučiti, kaj je Koper in kako pestro zgodovino ima, ocenjuje Vuga. “Ne potrebujemo 'blefa'. Le obuditi moramo istrsko multikulturnost in tvorno ustvarjalno sooplajanje med narodi, kar smo žal izgubili,” Vuga sklene svoje misli.

NATAŠA HLAJ

---