Luka zadovoljna z lanskim letom, AUKN ne

Skupina Luka Koper je lani ustvarila 447.729 evrov čistega dobička, medtem ko je v letu 2010 skupina ustvarila čisto izgubo v višini 2,9 milijona evrov.

V Luki Koper so zadovoljni s poslovanjem, v AUKN pa ne Foto: Jaka Jeraša
V Luki Koper so zadovoljni s poslovanjem, v AUKN pa ne Foto: Jaka Jeraša

KOPER> Brez slabitve finančne naložbe v Intereuropo bi čisti dobiček skupine lani znašal 12,9 milijona evrov. Matična družba je medtem lani beležila izgubo v višini 1,8 milijona evrov.

Čisti dobiček skupine Luka Koper je bil lani sicer občutno nižji od načrtov; v družbi so za celotno leto pričakovali 7,6 milijona evrov čistega dobička, je razvidno iz nerevidiranih poslovnih rezultatov, ki jih je danes objavila Luka Koper. Z rezultati se je v petek seznanil nadzorni svet družbe.

Rekorden ladijski pretovor

Poslovni prihodki skupine Luka Koper - ladijski pretovor je bil lan rekorden in je znašal 17 milijonov ton oziroma 11 odstotkov več kot v letu 2010 - so se glede na leto 2010 lani povečali za 13 odstotkov (oziroma za devet glede na plan) na 143,6 milijona evrov.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je na ravni skupine lani dosegel 22,4 milijona evrov in je bil za 58 odstotkov višji kot leto prej, kar je predvsem posledica povečanja poslovnih prihodkov in upočasnjene rasti stroškov.

Dobiček višji za dobro petino

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki predstavlja grobo mero ustvarjenih denarnih tokov iz poslovanja, je dosegel 49,7 milijona evrov. Rezultat predstavlja mejnik pri tej ekonomski kategoriji, saj je ta za 23 odstotkov višji od lanskega in je presegel tudi tistega iz leta 2008, navajajo v Luki Koper.

Dobiček pred davki je na ravni skupine medtem dosegel 1,9 milijona evrov, medtem ko je skupina v letu 2010 ustvarila 3,3 milijona evrov izgube pred davki.

Predsednik uprave Gregor Veselko ocenjuje, da so glede na poslovne okoliščine rezultati dobri, predvsem je spodbudna večja dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja, kar dokazuje, da družba učinkovito opravlja svojo osnovno pristaniško dejavnost.

Nižja čista izguba

V zadnjem lanskem četrtletju je skupina Luka Koper ustvarila 37,9 milijona evrov poslovnih prihodkov oziroma osem odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej, dobiček iz poslovanja pa je znašal 6,6 milijona evrov in je občutno večji od doseženega v tretjem četrtletju.

Čista izguba matične družbe v višini 1,8 milijona evrov je bila nižja kot leto prej, ko je znašala 2,4 milijona evrov. Poslovni prihodki družbe Luka Koper do dosegli 134,4 milijona evrov (v letu 2010 so po revidiranih podatkih znašali 118,9 milijona evrov), dobiček iz poslovanja pa je dosegel slabih 19 milijonov evrov (leto prej 12,1 milijona evrov).

V AUKN so nezadovoljni

V Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) pa so kot upravljalec večinskega deleža v Luki Koper izrazili nezadovoljstvo nad lanskim poslovanjem koprske Luke, ki je, kot so navedli v sporočilu za javnost, bistveno slabše od načrtov. “Izredno slab” lanski čisti dobiček skupine Luke Koper je po navedbah agencije z vidika tržnega položaja družbe “popolnoma neopravičljiv in nesprejemljiv”.

V AUKN ob tem opozarjajo tudi na premalo intenzivno delo organov nadzora in upravljanja družbe pri urejanju vseh odprtih vprašanj z zaposlenimi in sindikati. Agencija še vedno pričakuje, da bo nadzorni svet družbe vendarle izvedel revizijo posameznih delov poslovanja družbe, ki jo je AUKN nadzornemu svetu priporočila že novembra lani, a so nadzorniki pobudo agencije zavrnili.

V AUKN, kjer bodo tudi v prihodnje spremljali poslovanje Luke Koper ter ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi in v interesu delničarja - države -, tudi opozarjajo na odgovornost članov nadzornega sveta zaradi neukrepanja in možne opustitve dolžnega nadzora poslovanja.

Intereuropa lani z višjo prodajo od načrtovane

Medtem je koncern Intereuropa lani ustvaril 211,9 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 11 odstotkov več kot leta 2010 in nad načrti. Dobiček iz poslovanja je dosegel 6,8 milijona evrov, kar je devet odstotkov nad načrtovanim, medtem ko je koncern leto sklenil s 7,6 milijona evrov čiste izgube.

Kot so po današnji seji nadzornega sveta sporočili iz Intereurope, so vsa tri poslovna področja beležila rast prodaje, in sicer logistične rešitve (skoraj 30 milijonov evrov; 20-odstotna rast), medcelinski promet (49,4 milijona evrov; 15-odstotna rast) in kopenski promet (127,5 milijona evrov; osemodstotna rast).

Prvič po letu 2008 je Intereuropa uspela ustvariti pozitiven izid iz poslovanja - ta je znašal 6,8 milijona evrov, potem ko je leta 2010 koncern iz tega naslova izkazal 27,2 milijona evrov izgube; izboljšanje izida iz poslovanja v primerjavi z letom 2010 je po pojasnilih družbe v največji meri posledica rasti prodaje ter nižje amortizacije, stroškov dela in materiala.

Čista izguba manjša od načrtovane

Koncern je leto 2011 sklenil z 22,7 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), kar je pet odstotkov več kot leto pred tem in štiri odstotke nad načrtovanim.

Čista izguba v višini 7,6 milijona evrov je bila manjša od načrtovane - po pričakovanjih naj bi znašala devet milijonov evrov. Leto 2010 je sicer koncern sklenil z 39,2 milijona evrov čiste izgube.

Uprava je nadzornemu svetu predstavila tudi potek pogajanj z bankami upnicami. Slednje so Intereuropi zagotovile moratorij na odplačilo glavnic do 30. septembra. Ob tem pa banke upnice pričakujejo, da bo koncern nadaljeval z odprodajo nepremičnin Intereurope-East, Moskva in drugega premoženja.

Banke so izrazile tudi načelno pripravljenost za konverzijo dela terjatev v kapital. Ob tem pa banke upnice pričakujejo podporo s strani delničarjev, slednji bi morali znižati osnovni kapital družbe tako, da bi se nominalna vrednost delnice znižala na en evro, hkrati pa bi morali sprejeti sklep o dokapitalizaciji s konverzijo dela terjatev bank upnic v osnovni kapital družbe.

Banke upnice bodo Intereuropo prodale

“Banke upnice ne nameravajo upravljati družbe, temveč zgolj reprogramirati kreditne obveznosti na način, da bodo finančne obveznosti Intereurope vzdržne, ter kasneje zagotoviti prodajo delnic strateškemu investitorju,” so poudarili.

Nadzorni svet podpira upravo pri pogajanjih z bankami upnicami, obenem pa poziva delničarje, da podprejo morebitno konverzijo terjatev v kapital. Nadzorniki sicer znova pozivajo večje delničarje, da izrazijo svojo pripravljenost, v kolikor so sami ali skupaj z bankami pripravljeni dokapitalizirati Intereuropo.

Nadzorniki so se tudi seznanili z informacijo, da je pravnomočno zaključena pravda v zvezi z izplačilom dividend za leto 2008. Sodišče je potrdilo, da so bile okoliščine v letu 2009 takšne, da so opravičevale sprejetje sklepa o neizplačilu dividend.

STA


Najbolj brano