Luka Koper je talka interesov

Vodje organizacijskih enot v Luki Koper v javnem priporočilu opozarjajo, da so v zadnjih letih priča večkratnim spremembam stališč, mnenj in strateških načrtov razvoja in prihodnosti Luke Koper s strani različnih deležnikov, predvsem nosilcev političnega odločanja.

Vodje organizacijskih enot v Luki Koper v javnem priporočilu opozarjajo, da so v zadnjih letih priča večkratnim spremembam stališč, mnenj in strateških načrtov razvoja in prihodnosti Luke Koper s strani različnih deležnikov, predvsem nosilcev političnega odločanja Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Vodje organizacijskih enot v Luki Koper v javnem priporočilu opozarjajo, da so v zadnjih letih priča večkratnim spremembam stališč, mnenj in strateških načrtov razvoja in prihodnosti Luke Koper s strani različnih deležnikov, predvsem nosilcev političnega odločanja Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER> Kot ugotavljajo, je Luka Koper postala talka različnih interesnih skupin.

V priporočilu, ki so ga naslovili na več prejemnikov, tudi predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednika republike Boruta Pahorja, opozarjajo, da vsi okoli njih bolje vedo, kaj je dobro za usodo edinega slovenskega tovornega pristanišča, kot tisti, ki se dnevno soočajo s poslovanjem družbe.

Ponovno o strategiji upravljanja

“Zato ocenjujemo, da je v tem trenutku, ko se ponovno razpravlja o strategiji upravljanja Luke Koper, odgovorno predstaviti vidike širšega vodstva družbe. Seznanjeni smo s pogledi sveta delavcev Luke Koper, ki je nedavno javnosti predstavil svoj pogled na omenjena vprašanja in cenimo vsa njihova pozitivna prizadevanja,” so zapisali.

Vodje organizacijskih enot menijo, da je Luka Koper postala talka različnih interesnih skupin, pri čemer se zanemarja dobrobit družbe in strokovno kontinuiteto njenega vodenja.

“To dejstvo po eni strani ruši notranjo stabilnost in učinkovitost poslovnega sistema, po drugi strani pa škoduje ugledu in poslovni kredibilnosti družbe navzven, predvsem v mednarodnem prostoru, kjer smo si z dolgoletnimi napori prislužili ugled in tržni položaj,” so poudarili.

Nimajo dovolj institucionalne podpore

Ugotavljajo tudi, da družba in njena dejavnost ne uživata zadostne institucionalne podpore, saj strategija največjega lastnika, torej države, ni dovolj koherentna in prepoznavna ter premalo natančno definirana, da bi zagotavljala nemoteno izvajanje ključnih projektov oziroma delovanje in razvoja pristanišča.

Posledično to, kot opozarjajo, pomeni neprestano spreminjanje stališč do vprašanj nujnosti izgradnje drugega tira, ugibanja o smotrnosti uvedbe pristaniške uprave, odpiranje vprašanj o odprodaji lastniškega deleža države in zamisli o kapitalskih povezavah med slovenskimi državnimi logisti.

Od tistih, ki odločajo in se opredeljujejo do strateških vprašanj vezanih na Luko Koper in koprsko pristanišče, pričakujejo, da bodo pri svojih odločitvah upoštevali tudi njihova stališča.

STA


Najbolj brano