Letos bodo iztisnili toliko oljčnega olja kot lani
Istra
31. 10. 2011, 13.33
Kljub manjšemu pridelku na nekaterih območjih bo količina oljčnega olja, pridelana v slovenski Istri, primerljiva z lansko, saj vsako leto prihajajo v rodnost novi hektarji oljčnikov, ocenjuje predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre Dino Pucer. Glede na pravočasno obiranje letošnje olje tudi po kakovosti ne bo zaostajalo za lanskim.
Cilj oljkarjev slovenske Istre je vrhunsko oljčno olje (Foto: Jaka Jeraša)+
KOPER> Kot je pojasnil Dino Pucer, se je obiranje oljk tradicionalno začenjalo nekoliko kasneje, v začetku novembra, vendar olja takrat večinoma niso prodajali in niso dajali takšnega poudarka na kakovost. Skrb za kakovost olja in z njo povezano zgodnejše obiranje oljk se je v celotnem Sredozemlju, ne le v Sloveniji, tako uveljavila šele v zadnjih 15 do 20 letih.
Nekoliko prej zaradi napadov muhe
Pucer dodaja, da so letos zaradi napadov oljčne muhe nekatere sorte oljk začeli obirati nekoliko prej kot ponavadi. Na nekaterih območjih slovenske Istre, zlasti v neposredni bližini morja, bo pridelek nekoliko manjši, zato pa bo pridelek večji v notranjosti. Glede na čas obiranja pa tudi kakovost ne bo nič slabša kot pred enim letom, je ocenil.
Raje en teden prej kot dve uri kasneje
Domačini se namreč privajajo na princip: "Raje oberem en teden prej kot pa dve uri kasneje." Kot je pojasnil Pucer, obstajajo metode za ugotavljanje zrelosti oljk in takrat je tudi najprimernejši čas za obiranje. Drži pa tudi, da imajo nekateri pridelovalci večje nasade in so zato prisiljeni obiranje raztegniti na daljše obdobje. Prav zato je bolje z obiranjem začeti prej, saj pridelek s časom izgubi vsebnost antioksidantov in drugih sestavin, zaradi katerih so oljke in oljčno olje tako cenjeni.
Cilj je vrhunsko olje
Slovenija, če prištejemo še oljčne nasade na Goriškem in v Brdih, bi v najboljšem primeru zmogla pridelati približno milijon litrov olja. Ker pa od približno 1700 hektarjev nasadov niso vsi v rodnosti, Pucer računa, da bo letos pridelanih skupno med 600.000 in 700.000 litrov, kar je približno toliko kot lani.
Kar 60 odstotkov vseh oljk v slovenski Istri sicer predstavlja avtohtona sorta belica.
Poraba oljčnega olja na prebivalca je v Sloveniji sicer bistveno nižja kot v Italiji ali Grčiji, pa tudi če bi dosegli samo nekoliko višjo porabo, ne bi mogli sami zadostiti povpraševanju, dodaja predsednik istrskega oljkarskega društva.
Prav zato ne ciljajo na konzumno, pač pa na vrhunsko olje in bodo verjetno tudi v prihodnje ostali pri sedanjih količinah. Pucer je ob tem izpostavil, da se kar 70 njihovih članov lahko pohvali z oljem z geografskim poreklom ekstradeviško oljčno olje slovenske Istre, tukajšnji oljkarji pa v zadnjem obdobju posegajo tudi po raznih mednarodnih priznanjih.
Tuja vrhunska olja so še dražja
Pucer sicer opozarja na problem trženja zaradi konkurence cenejšega olja iz tujine. Istrska olja dosegajo namreč cene okoli 22 evrov za steklenico vsebnosti 0,75 litra, kar je sicer manj kot nekatera vrhunska tuja olja, ki dosegajo cene tudi do 30 evrov.
Zaradi manjše proizvodnje pa morajo nujno gledati na kakovost, opozarja Pucer, hkrati s tem pa tudi na vzgojo slovenskega potrošnika, ki še ne posega po oljčnem olju koliko kot bi lahko.
STA