Le navidezno varovanje zdravja?
Istra
09. 07. 2013, 14.46
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 22.53
Burja je v zadnjih dneh dodobra premešala morje, ki je imelo včeraj dva metra pod površjem zgolj 20,5 stopinje Celzija. V minulih dneh smo se kopali v čistih kopalnih vodah, vsaj sodeč po 26 vzorcih, ki jih za Agencijo RS za okolje (Arso) že vrsto let pregleduje koprski Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV). Tam pa opozarjajo na pomanjkljivo vzorčenje.
Simonov zaliv je eno od 26 kopališč, ki ga ZZV redno pregleduje Foto: Tomaž Primožič/Fpa
ISTRA
> 26 vzorcev s kopališč med avtokampom Lucija in Debelim rtičem so nazadnje pregledali 1. julija. Vsi so ustrezali priporočilom Inštituta za varovanje zdravja. Podatek je razbrati na spletni strani Arsa, potrjuje pa ga Gorazd Pretnar, vodja oddelka za sanitarno mikrobiologijo na ZZV. Kopališča bodo najbrž znova pregledali v začetku prihodnjega tedna in zatem vsakih 14 dni do sredine septembra.
Izpuščajo tri kopališča v Piranu
Vendar Pretnar opozarja, da monitoringa ne opravljajo na najmanj treh piranskih kopališčih: na Punti, pri hotelu Piran in na Rivieri. Občina jih v času nekdanjega piranskega župana Tomaža Gantarja ni prijavila Arsu, zato so jih zaobšli tudi v vladini uredbi, ki določa vzorčno mrežo. Pretnar meni, da je še posebej problematično to, da izpuščajo kopališče na Rivieri, saj se tam kopa veliko družin z majhnimi otroki. Zato bodo na lastno pest tudi tam vzeli nekaj vzorcev, takoj ko bodo utegnili. Skupaj s predstavniki KS Piran bodo na težavo opozorili ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
V preteklosti je bilo bolje
Poudarja še, da pregledujejo zgolj parametre, iz katerih je razbrati fekalno snažnost oziroma onesnaženost morja, pa še to 50 do 100 metrov stran od obale in na globini pol metra, ne pa na gladini tik ob obali, kjer se zadržujejo otroci.
“S tem samo na videz varujemo zdravje kopalcev,” je jasen. Dovoljena stopnja onesnaženosti s fekalijami v morju namreč nakazuje kvečjemu, da v bližini ne pušča kanalizacija in da ni črnega izpusta.
“V preteklosti smo upoštevali veliko več parametrov. Zdravstvena inšpekcija, veterinarska uprava, Inštitut za varovanje zdravja in ZZV, ki smo razdeljeni med dve ministrstvi (za zdravje oziroma za kmetijstvo in okolje), smo delali z roko v roki. Če bi na kakšno kopališče priplavala večja poginula žival, denimo, bi se zdaj težko dogovorili, kdo bi se moral prvi odzvati,” je nazoren Pretnar. Z direktorjem Milanom Krekom naj bi pred dvema letoma načela to vprašanje, a naj se ne bi nič spremenilo. MIRJANA CERIN