Kulturna dediščina slovenskih obalnih mest je premalo izkoriščena

Bogata kulturna dediščina, s katero se ponašajo slovenska obalna mesta, je premalo izkoriščena, ugotavljajo predstavniki stroke. Lokalna skupnost in turistično gospodarstvo bi z vključevanjem dediščine obogatila ponudbo in privabila turiste, so poudarili na novinarski konferenci ob Poletni šoli muzeologije, ki je te dni v Piranu.

KOPER> V Piranu, Izoli in Kopru bi na področju uveljavljanja kulturne dediščine lahko storili še marsikaj, sta soglašali predstojnica Oddelka za dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Irena Lazar in predsednica Foruma slovanskih kultur Andreja Rihter. Pogrešata predvsem sodelovanje z gospodarstvom oziroma lokalnimi hotelirji, občine pa bi morale imeti jasneje izoblikovano vizijo razvoja turizma.

Oblikovanje ponudbe v kraju bi moralo po mnenju Lazarjeve tako potekati z roko v roki s stroko, ki se spozna na kulturno dediščino. Strokovne institucije, kot sta oddelek za dediščino na Fakulteti za humanistične študije in Inštitut za dediščino Sredozemlja, ki deluje v Piranu, lahko v prostor vnašajo določene impulze, predvsem lokalna skupnost pa bi jih morala kot take prepoznati.

“Piran bi moral razmišljati, kaj lahko ponudi individualnim turistom. Ti zdaj nimajo vodila, kaj je v Piranu vredno ogleda, če se tu ustavijo, dan, dva ali več časa,” poudarja Lazarjeva. Da je kulturna dediščina pomemben segment in del izobraževanja, kulture, pa tudi gospodarstva in podlaga za drugačno in boljšo prihodnost, želijo po njenih besedah pokazati tudi s tokratno Poletno šolo muzeologije.

Kulturno dediščino Pirana in obalnih mest bo do nedelje spoznavalo 25 udeležencev iz Italije, Srbije, Makedonije, Slovenije in z Nizozemske. Dogodek šestič zapored organizirata Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, letos pa se jima je pridružil še Forum slovanskih kultur. Poleg študentov na prvi, drugi in tretji stopnji študijskih programov dediščine, arheologije, arhitekture in muzeologije, so med udeleženci še mladi kuratorji in muzejski delavci, ki želijo razširiti svoje znanje iz muzeologije.

Poletna šola pri tem sodeluje tudi Evropsko muzejsko akademijo, ki si po besedah njenega direktorja Massima Negrija iz Bologne prizadeva za razvoj muzejev in boljšo strokovno usposobljenost muzejskih delavcev. Prav muzejska ponudba kot del specifične turistične ponudbe lahko po njegovih besedah pomembno prispeva tudi k gospodarski rasti držav.

STA

---