Kriza in revščina najedata psiho
Istra
16. 11. 2012, 11.36
Človek v stiski tudi duševno zboli in nujno potrebuje pomoč psihiatra. Teh je premalo, vrste za prvi pregled so predolge, zato so na delu šarlatani, kar stopnjuje razvoj bolezni. Tudi kriza in revščina vplivata na porast duševnih bolezni, kar bo opaziti čez tri, pet let.
Na razmere v družbi so opozorili (z leve) Blanka Kores-Plesničar, Zdenka Čebašek Travnik, Peter Pregelj in Martina Tomori Foto: Jasna Arko
PORTOROŽ> Tako ugotavljajo slovenski psihiatri, zbrani na 5. kongresu v Portorožu. “Kriza in revščina najedata vse medosebne odnose in duševno zdravje ljudi,” poudarja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik.“Na to že dve leti opozarjam, kot tudi, da je dostop do pomoči zaradi premalo psihiatrov neuravnotežen.”
Po statistiki imamo pet psihiatrov na 100.000 prebivalcev, manj kot drugod v EU.
Pred slabimi tremi leti sprejet zakon o duševnem zdravju že potrebuje popravke, država še ni sprejela nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi mreže dejavnosti ne, čakalne vrste, zlasti za prvi pregled, so predolge. “V stiski je nujna pomoč takoj, ne po dveh mesecih,” meni strokovna direktorica ljubljanske psihiatrične klinike dr. Blanka Kores-Plesničar. “Delo terenskih ekip je v povojih. Vse več pa je neusposobljenih svetovalcev in terapevtov, ki lahko škodijo zdravju ljudi.”
Po statistiki imamo pet psihiatrov na 100.000 prebivalcev, manj kot drugod v EU. Narašča pa število pomoči potrebnih otrok, odraslih, dementnih ostarelih, ljudi, nagnjenih k samomoru. “Bojim se, da bo poraslo število samomorov,” omenja varuhinja.
“Ekonomska kriza vpliva na pojav psihičnih motenj,” ugotavlja predsednik združenja psihiatrov dr. Peter Pregelj. “Motnje razpoloženja in anksiozne motnje so hudo breme, po uradnih raziskavah pestijo že vsakega petega Slovenca, kar na leto stane 600 milijonov evrov (zdravljenje, manjša produktivnost).”
Poleg razmaha alkoholizma in odvisnosti že med otroki in adolescenti se na duševnem zdravju odraža še revščina.
“Pri mladih se kaže v agresivnosti, problematičnem vedenju, pri starejših v kroničnem stresu, depresiji, anksioznosti,” našteva dr. Martina Tomori, predsednica republiškega strokovnega kolegija za psihiatrijo. Čebašek Travnikova dodaja: “Na udaru so ostareli, ki jih zato, ker imajo edini v družini dohodek (pokojnino), jemljejo iz domov ostarelih, doma trpinčijo in jim prepovedo socialne stike. Vse več je takih opozoril.”
JASNA ARKO