Kreditiranje zaradi pritiska je nevarno

Bančniki menijo, da je bankam treba pustiti, da opravljajo delo, za katerega so specializirane. “Nevarno je, da bi kreditirale zaradi pritiska javnosti ali medijev,” je na okrogli mizi v okviru 31. finančne konference v Portorožu poudaril ekonomist Marko Košak.

Bančniki menijo, da je bankam treba pustiti, naj opravljajo delo, za katerega so specializirane Foto: Susana Vera
Bančniki menijo, da je bankam treba pustiti, naj opravljajo delo, za katerega so specializirane Foto: Susana Vera

PORTOROŽ > Predsednika uprav NLB Janko Medja in Unicredit banke Slovenija Stefan Vavti sta poudarila, da jim je uspelo zajeziti padanje kreditnega obsega in ga stabilizirati. “Ne padamo, a ne rastemo in še nekaj let ne bomo,” je v okviru okrogle mize Položaj in vloga slovenskega finančnega sistema orisal Vavti.

Medja je dodal, da v tem trenutku gospodarstvu z novimi krediti zagotavljajo 400 in več milijonov evrov letno. “Tepemo se za dobre projekte,” je bil slikovit in dodal, da famo, da banke sedijo na denarju in nočejo kreditirati gospodarstva, “širijo tisti, ki jih ne smeš kreditirati”.

Tudi po Vavtijevem mnenju so pričakovanja, da se bo v dveh letih vse vrnilo nazaj, nerealistična, sploh, da bomo kar ponovili stare napake. Enako je prepričan Košak: “Če se bankam ne zaupa, da imajo interes, znanje in zmogljivosti, potem bi morali o tem razmišljati pred dokapitalizacijami,” je bil jasen.

Ne kreditiranju zaradi zunanjih pritiskov

Tako jih je po njegovem mnenju zdaj treba pustiti, da opravljajo svoje delo. “Če bi veljala logika, da naj kreditirajo podjetja zaradi zunanjih pritiskov, bi dokapitalizacije lahko preskočili in bi jim kar država podelila denar,” je ponazoril Košak.

Vavti meni, da je vsa gonja proti bankam kontraproduktivna. “Strah je vedno slab,” je poudaril in se dotaknil problematike načrtovane objave kreditnih map s podpisi. “To ne bi bilo dobro,” je ocenil.

Bančniki večinoma tudi niso naklonjeni vnovičnim obremenitvenim testom, ki so pred njimi. S stroškovnega vidika je ponovitev zelo draga, so ocenili. Čeprav gre za drugačno obdobje, ne pričakujejo, da bi rezultati pokazali kaj drastično drugačnega. “Bil bi zelo razočaran, če bi bili rezultati slabši,” je menil Medja.

Skupaj s predstavniki zavarovalništva so menili, da se v splošnem v državi že pozna nekaj optimizma. “Vendar se nam ta optimizem na številkah ne pozna,” je izpostavil predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar.

Na vprašanje, zakaj zavarovalnice v krizi niso delile usode bank, je Slapar odgovoril, da morda zato, ker so se pred njenim začetkom usmerile v osnovno dejavnost. “A težko je reči, da nas kriza ni prizadela. Triglav je moral narediti precej slabitev naložb v bančnem sektorju,” je orisal in se dotaknil tudi še vedno problematičnih razmer na področju življenjskih zavarovanj.

Niso naklonjeni pretiranemu reguliranju

Finančniki niso naklonjeni pretirani regulativi, saj se ta na novo postavlja v času dna neke krize in ukrepi niso dobri za daljše časovno obdobje. Tako je direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti za velik izziv postavil to, kako se v dinamičnih okoljih odločiti za učinkovite ukrepe. Vavti ga je dopolnil, da bi morali vzpostaviti inteligentno regulativo.

V nadaljevanju drugega dne finančne konference, ki v organizaciji Ljubljanske borze in časnika Finance v torek in danes poteka v Portorožu, se bosta zvrstili še dve okrogli mizi. Prva na temo prestrukturiranja podjetij, druga pa o tem, kaj lahko pričakujejo portfeljski vlagatelji.

STA


Najbolj brano