Krajani z vsemi topovi nad novogradnjo

“Ta gradnja nam bo še požrla živce. Gradbeniki in investitorji so nas popolnoma obšli pri soodločanju v naši soseski. Sprašujemo se, ali sploh imajo v rokah gradbeno dovoljenje, saj je zemljišče po naših informacijah umeščeno v tako imenovani zeleni pas, na katerem ni dovoljeno graditi stanovanjskih objektov,” je potožil Valter Lubiana iz Prad.

Stanovalci ob Cesti XIV v Pradah so prepričani, da je s projektom novogradenj v njihovi soseski marsikaj narobe  Foto: Nataša Hlaj
Stanovalci ob Cesti XIV v Pradah so prepričani, da je s projektom novogradenj v njihovi soseski marsikaj narobe  Foto: Nataša Hlaj

PRADE>Valter Lubiana je v imenu bližnjih stanovalcev Ceste XIV v Pradah nanizal še kopico drugih pomislekov o gradbenem projektu, ki je po njihovih besedah spremenil podobo tamkajšnje soseske in poslabšal kakovost bivanja.

Sosedi bi drug dostop do gradbišča

“Pred časom smo postali še posebej pozorni, ker so z drugih gradbišč sem vozili gradbene odpadke in nato na parceli celo nekaj sežigali. Bilo je moteče, kot je tudi nedopustno, da je cesta mimo naših hiš vselej blatna in da je ne čistijo dovolj pogosto. Pri vsakem posegu, tudi na javni površini, nas postavijo pred izvršena dejstva,” Lubiana opisuje zagate krajanov.

Gradbeniki bi morali uporabljati drug dostop do gradbišča, s čimer ne bi tako obremenjevali poti, ki jo stanovalci uporabljajo za dostop do svojih domov, so prepričani bližnji stanovalci. Sklicujejo se na projektno dokumentacijo, v kateri naj bi bilo to tudi jasno navedeno. “Poleg tega so zdajšnji dostop uredili kar po ozki poti, ki so jo sicer razširili, vendar je niso poglobili, saj nad parcelo poteka daljnovod, kabli pa so na delu zemljišča nameščeni dokaj nizko. Kaj hitro lahko pride do nesreče, če z gradbeno mehanizacijo pretrgajo ali poškodujejo električne kable. Gradbeniki sicer zagotavljajo, da imajo urejene papirje, vendar jim ne verjamemo,” ne ovinkari Lubiana.

Imajo gradbeno dovoljenje

V koprski upravni enoti izvemo, da so investitorjem Danilu Horvatu, Valterju Babiču in Nedeljku Miklavčiču izdali dve gradbeni dovoljenji. Na delu zemljišč lahko zgradijo stanovanjska dvojčka, na preostalih parcelah pa enostanovanjski hiši. Dodajajo, da je dovoz do objektov predviden po dostopni poti, ki jo - kot smo opazili na terenu - tudi dejansko uporabljajo med gradnjo.

Da bi omenjeno zemljišče kdajkoli sodilo v tako imenovani zeleni pas, kot trdi Lubiana, pa ne drži, pojasnjujejo v uradu za okolje in prostor v koprski občini. Pravijo, da gre za stavbno območje, ki je bilo kot tako opredeljeno že leta 1986, ko je bil sprejet občinski načrt.

Tak status je razviden tudi iz občinske spletne aplikacije, v kateri je moč preveriti namembnost določenih zemljišč. Nekoliko vseeno bode v oči, da so prav parcele, na katerih zdaj gradijo, kategorizirane kot stavbne, medtem ko so vsa druga zemljišča okrog teh opredeljena kot kmetijska. Prav to je namreč vzbudilo dvome v bližnjih stanovalcih. V občini zagotavljajo, da je bila odločitev v domeni nekdanjega kmetijskega ministrstva, ki je postavilo pogoje, katera zemljišča lahko kandidirajo za uvrstitev na seznam kmetijskih. Ker omenjene parcele niso izpolnjevale strogih kriterijev, so jih uvrstili med stavbna.

Elektro Primorska brez odgovorov

Tasim Ajdaroski iz podjetja NTV gradbeništvo, ki za trojico investitorjev gradi stanovanjske objekte, vse očitke sosedov zavrača. Ob tem pripomni, naj se raje ukvarjajo s svojimi nepremičninami. “Da ne bo prišlo na dan, kaj vse je narobe ali na črno zgrajeno pri vaših objektih,” odkrito zagrozi. Prepričan je, da gradbeni posegi niso tako moteči, kot to skušajo prikazati nekateri stanovalci. Ajdaroski zagotavlja, da so pred gradnjo ustrezno poglobili teren na dostopni poti, da ne bi poškodovali kablovoda. To je še dodatno razvnelo medsosedske strasti, saj je Lubiana prepričan, da tega nikoli niso storili.

Ker smo zgodbi želeli priti do dna, smo pojasnila iskali še pri družbi Elektro Primorska, ki skrbi za kablovode. Tam pa na naša jasna vprašanja niso odgovorili. Povedali so le, da so za omenjene parcele izdali projektne pogoje in nato soglasje na projektne rešitve. V projektnih pogojih so pogojevali gradnjo z novim kablovodom od TP Prade 2 do nove priključno merilne omare. Obstoječe elektroenergetske vode so pred začetkom gradnje izvajalcu ustrezno označili.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano