ponedeljek, 6. februar 2012
Bo koprskemu pristanišču uspelo priti v ključna evropska prometna omrežja?
Foto: JAKA JERAŠA
BRUSELJ> Evropska komisija je oktobra lani predlagala novo ureditev evropske prometne infrastrukture (TEN-T) po letu 2013, ki vključuje deset jedrnih koridorjev. Nova ureditev bo zamenjala dosedanjo, v kateri je bila Slovenija vključena v šesti prednostni projekt v povezavi Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja.
Slovenija je v novem predlogu komisije vključena v sredozemski koridor na železniških oseh Trst-Divača, Koper-Divača-Ljubljana-Maribor, ljubljanski vozel in Maribor-Zalalövö. Poleg tega je zajeta v drugih sekcijah jedrnega omrežja, ki niso del omenjenih desetih koridorjev, in sicer na železniški osi Gradec-Maribor-Pragersko.
Slovenija želi dve izboljšavi
Slovenija načeloma podpira nove predloge komisije, a želi dve izboljšavi. Prva se nanaša na položaj koprskega pristanišča, druga pa na vključitev desetega vseevropskega koridorja - kraka od Ljubljane do Münchna - v jedrna omrežja.
Slovenska stališča sta danes v okviru konference z naslovom Multimodalna infrastruktura za prihodnost: TEN-T v Sloveniji in zunaj njenih meja, ki jo je pripravila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), predstavila generalni direktor za pomorske zadeve na ministrstvu za promet Janez Požar in predstavnik Luke Koper Sebastjan Šik.
Koprska luka si želi v jadransko-baltski koridor
Šik je pojasnil, da je koprsko pristanišče vključeno v sredozemski koridor, ki ga povezuje z madžarskim trgom in naprej proti vzhodu, ni pa vključeno v jadransko-baltski koridor, kar bi ga povezalo s ključnimi trgi - Avstrijo, Slovaško in Češko, na katerih si v prihodnje obeta največjo rast. “Če zamudimo ta vlak, nas lahko konkurenca prehiti,” je opozoril Šik in pojasnil, da italijansko pristanišče v Trstu zanimajo podobni trgi kot Koper.
Tudi Požar je opozoril, da je treba koprsko pristanišče čim bolje vključiti v evropska prometna omrežja, saj so njegove zaledne povezave slabe. “Če bi Luka ostala odrezana, bi bilo to za njen razvoj precej slabo,” je ocenil.
Luka Koper ponuja najkrajšo povezavo
Organizatorica konference Fajonova pa je izpostavila pomen osrednje geografske lege Slovenije in poudarila, da država “z edinim pristaniščem, Luko Koper, ponuja najkrajšo povezavo med Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in državami Daljnega vzhoda”. To je po njenih besedah treba upoštevati pri identificiranju projektov, ki so v evropskem interesu.
Slovenija bo poskušala svoja stališča uveljaviti v pogajanjih o predlogih komisije, ki bodo v prihodnjih mesecih potekali v Evropskem parlamentu, ki soodloča o sprejemanju zakonodaje o evropski prometni infrastrukturi, ter na zasedanjih prometnih ministrov EU marca in junija.
Odbor Evropskega parlamenta za promet bo o tem predvidoma odločal pred poletnimi počitnicami, Evropski parlament pa bo verjetno o tem glasoval na plenarnem zasedanju jeseni, pričakuje predsedujoči odboru Brian Simpson.
Radikalnih sprememb ne bo
Simpson je sicer danes dejal, da “čuti nekaj naklonjenosti” do slovenskih stališč, in napovedal, da jih bodo podrobno pregledali, še posebej položaj koprskega pristanišča. A obenem je opozoril, da ne gre pričakovati “radikalnih sprememb. Na tej točki ne morem ničesar ne izključiti ne vključiti,” je ocenil. Simpson bo 20. februarja obiskal Slovenijo in takrat bo več priložnosti za podrobnejše pogovore o slovenskih stališčih.
Predstavnik Evropske komisije Jean-Eric Paquet pa je poudaril, da je za komisijo ključno razviti prometno infrastrukturo, ki bo čim bolj izboljšala konkurenčnost evropskega gospodarstva. Glede možnosti vključitve koprskega pristanišča tudi v jadransko-baltski koridor pa je Paquet dejal, da bi bilo mogoče pristanišče razumeti kot “nekakšen most med koridorjema” in da bodo to možnost preučili.
STA