Koprski borci zavračajo italijanske manipulacije
Istra
09. 02. 2012, 17.56
Brez boja na diplomatskem polju, ki je privedel do podpisa pariške mirovne pogodbe, priključitve Primorske matici kljub vsem žrtvam ne bi bilo, meni Dušan Fortič iz koprskega združenja borcev NOB.
Dušan Fortič iz koprskega združenja borcev NOB Foto: Nives Krebelj
KOPER> Zato 10. februarja obeležujejo dan miru in sožitja ter zavračajo manipulacije na italijanski strani, ki bo v petek obeležila dan spomina na žrtve fojb.
S podpisom mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo 10. februarja 1947 (v veljavo je pogodba sicer stopila 15. septembra, ko se z državnim praznikom tudi spominjamo vrnitve Primorske k matici), je Jugoslaviji pripadla večina ozemlja Primorske in Istre ter jadranskih otokov, ki si jih je po prvi svetovni vojni lastila Kraljevina Italija.
S tem dejanjem je bila večina Primorcev po četrt stoletja ponovno združenih z matičnim narodom v okviru Jugoslavije. Obenem je s pariškim mirom nastalo Svobodno tržaško ozemlje z mešano zavezniško oziroma jugoslovansko vojaško upravo. Tu je bila meja med državama določena šele leta 1954.
Italijani so 10. februar razglasili za dan spomina žrtev fojb
V Italiji pa so 10. februar razglasili za dan spomina na eksodus avtohtonega italijanskega prebivalstva iz teh krajev in na žrtve fojb. V petek bo ob tem prazniku organizirana slovesnost pri spomeniku pred bazoviško fojbo, ki se je bo udeležil tudi predsednik italijanskega senata Renato Schifani.
Dan miru in sožitja ni samo “reakcija na italijansko provokacijo”, ampak je usmerjen v krepitev odnosov in boljše sodelovanje s sosednjo Italijo. “Nočemo sporov, nočemo provokacij ne na njihovi ne na naši strani, ampak hočemo pridobitve v boju in na diplomatski mizi izpeljati mirno in dostojno,” je na današnji novinarski konferenci Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper poudaril Dušan Fortič.
Optantske organizacije želijo “prodreti” v šole
Tržaški zgodovinar Sandi Volk pa je ugotavljal, da bo na italijanski strani letos očitno manj proslavljanja. Optantske organizacije so se po njegovih besedah namreč preusmerile v to, da prodrejo v šole. Takšne zadeve so “manj javne in torej manj vidne, so pa po svoje hujše”, je ocenil. Po Volkovih besedah so se te organizacije namreč zavedle, da jim je odkrito proslavljanje tega dne prej škodilo kot koristilo, saj so ljudje tovrstne proslave povečini dojeli kot “dan ponosa fašistov”.
Ob mnogih zgodovinskih neresnicah, ki jih po njegovem širi italijanska desnica, je Volk navedel primer italijanskega oficirja Antonia Ruffinija, ki se po vojni ni vrnil domov. Ruffinija so sprva razglasili za žrtev komunističnega nasilja, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da se je v resnici pridružil italijanskim partizanskim enotam in kasneje postal žrtev nacistov.
STA