Koprska marina je 100-odstotno zasedena
Istra
22. 07. 2012, 11.54
Kljub krčenju obsega navtičnih prireditev v slovenski Istri in ocenah, da je navtična dejavnost po začetku krize doživela hud udarec, trenutni podatki slovenskih marin kažejo, da se negativni trendi morda vendarle obračajo navzgor.
IZOLA, KOPER> Tako v Izoli beležijo celo rahel porast letnih pogodb, marina v Kopru pa je 100-odstotno zasedena.
V slovenski Istri si bo letos sicer mogoče poleg portoroške Internautice, ki se je tradicionalno odvijala maja, v prihodnjih mesecih ogledati še navtična dogodka v Izoli in Kopru. Vendar je lahko število dogodkov varljivo, pa tudi globalne številke, kar se tiče razstavljenih plovil in novosti, ne predstavljajo presežkov. Dolgoletni urednik revije Val navtikaUroš Gabrijelčič je pred tedni ocenil, da je navtična dejavnost v Sloveniji v primerjavi z zlatim obdobjem med letoma 2000 in 2004 upadla kar za dve tretjini.
V izolski marini podbno kot lani
Zadnji podatki za marini v Izoli in Kopru (podatke za Marino Portorož STA ni uspela pridobiti) pa vendarle dovoljuje rahel optimizem. Tako so v Marini Izola, ki se ponaša tudi z modro zastavo in kjer je na voljo več kot 700 privezov za plovila do 30 metrov dolžine, navedli, da so dnevni navtični gosti na ravni lanskega leta. Vendar gre pri izolski marini večinoma za “stacionarno” marino, dodajajo, pri tem pa so pri “letnih” pogodbah zabeležili rahel porast oziroma ni več upadanja.
Marina Koper je sicer manjša marina in premore 75 privezov za plovila do 20 metrov ter še 25 prostorov na kopnem, zato pa so stoodstotno zasedeni, pri čemer imajo večinoma stalne oziroma pogodbene goste.
Tako v koprski kot v izolski marini prevladujejo domači gosti. Slovencev je v izolski marini 60 odstotkov, v Kopru pa 72 odstotkov. Preostali del zasedajo večinoma Nemci, Avstrijci in Italijani. V Izoli gostje iz omenjenih držav predstavljajo približno po deset odstotkov najemnikov privezov, v Kopru pa rahlo vodijo Nemci (10 odstotkov) pred Italijani (6,25 odstotka) in Avstrijci (pet odstotkov).
Izolska marina dražja od koprske
Navtika na splošno velja za ekskluzivno dejavnost, razen morda za tiste domačine, ki imajo to srečo, da imajo na voljo komunalne priveze. Glede na podatke pa je cenovni razpon za komercialne priveze v obeh marinah precejšen.
Tako je treba, na primer, v Kopru za dnevni privez za čoln do pet metrov dolžine odšteti 24 evrov, za čoln do osem metrov dolžine 35 evrov, za 20-metrski čoln pa 103 evre.
V Izoli je cena dnevnega priveza za čolne do osem metrov dolžine 37 evrov, ki naraste na 110 evrov za 20-metrske in na 149 evrov za 25-metrske čolne.
Mesečni privez v Kopru stane med 406 (petmetrski čoln) in 1820 evrov (20-metrski čoln), v Izoli pa med 678 evrov (osemmetrski čoln) in 2922 evrov (25-metrski čoln).
V obeh marinah ponujajo tudi storitvi “poletje v morju” (privez od aprila do septembra) in “zima v morju” (privez od oktobra do marca). V Izoli je treba za zimski privez v morju odšteti od najmanj 1972 evrov pa vse do 8910 evrov, v Kopru pa se bo ta cenila gibala v razponu od 2122 evrov do 5802 evra. Za toplejše mesece je cena nekoliko višja, v Izoli od 2459 evrov do 11.136 evrov, v Kopru od 2415 evrov pa tja do 6639 evrov.
Cena za letni privez v morju še nekoliko naraste in se v Izoli giblje med 3482 in 15.159 evrov, v Kopru pa med 3011 in 8291 evrov.
Dan hrambe plovila na kopnem bo morjeplovce v Izoli stal od najmanj 22 do največ 72 evrov, v Kopru pa od 18 do 45 evrov. Za mesec dni cene narastejo in v Izoli znašajo od 413 do 1439 evrov, v Kopru pa od 291 do 916 evrov.
STA