Koper ni del prometnega koridorja Baltik-Jadran

V Evropi vse pomembnejši prometni koridor Baltik-Jadran se na jugu končuje v severnojadranskih pristaniščih Ravenna, Benetke in Trst. Koper? Ne, Koper ni neposredno vključen v ta koridor TEN-T omrežja. V Luki Koper tega ne morejo kar požreti, saj je povezava preveč pomembna.

Pogled na Jadransko-baltski koridor (rdeča barva) kaže, da je Italiji, ki ima v Bruslju množico lobistov,  uspelo na ta koridor navezati tudi Trst. Koper pa ostaja kot ključno pristanišče le na Sredozemskem koridorju (modra barva).
Pogled na Jadransko-baltski koridor (rdeča barva) kaže, da je Italiji, ki ima v Bruslju množico lobistov, uspelo na ta koridor navezati tudi Trst. Koper pa ostaja kot ključno pristanišče le na Sredozemskem koridorju (modra barva).  

KOPER> “Za koprsko pristanišče, ki ima visok delež tovora na železniškem delu, so dobre povezave z zaledjem življenjskega pomena, še posebej z našimi zalednimi trgi, ki gravitirajo prav na Jadransko-baltski koridor. Brez tega bomo odrezani od evropskih prometnih tokov,” opozarja predsednik uprave Luke Gregor Veselko.

Poimenovanje Sredozemski koridor morda bega. Ta namreč poteka skoraj v celoti po trasi petega evropskega koridorja, na katerega je bila Slovenija vključena v stari finančni perspektivi. Zdaj pa je poimenovanje peti koridor v evropskih dokumentih že preteklost.

Gre za izključitev iz povezave s ključnimi trgi Luke: Avstrijo, Češko in Slovaško. Posebej bode v oči, da so sosednja italijanska severnojadranska pristanišča vključena, Kopra pa ni.

Ta koridor so podpisali že pred šestimi leti

Direktor direktorata za pomorstvo in prvi nadzornik Luke Janez Požar pritrjuje Veselku. “Zelo smo sicer zadovoljni, da je Koper na Sredozemskem koridorju in je s tem povezan z vzhodom Evrope. A edino logično je, da je Koper, tako kot sosednja pristanišča, povezan tudi s severom na koridorju Baltik-Jadran,” poudarja.

Vključitev v jedrno evropsko prometno omrežje TEN-T (dokončali naj bi ga do leta 2030) namreč pomeni, da gradnjo prednostno sofinancira EU.

Ko je evropska komisija lani oktobra objavila predlog uredbe o smernicah unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, so na ministrstvu za promet vsem, ki so opazili, da Kopra in Slovenije na koridorju Baltik-Jadran, govorili, da je Slovenija v Bruslju iztržila zelo veliko. Res je večina slovenske infrastrukture vključene v jedrno omrežje. A naše države in Kopra vendarle ni na vitalnem koridorju Baltik-Jadran. Ta še zdaleč ni padel kot strela z jasnega, ampak se v pismu o nameri že pred šestimi leti o njem dogovorile Slovaška, Poljska, Avstrija, Češka in Italija. Zakaj se jim v vseh letih ni priključila še Slovenija, ni znano.

Časa za spremembe ni več veliko

V Luki si zdaj prizadevajo to spremeniti, tako da bi Koper postal ključno pristanišče tudi na Jadransko-baltskem koridorju in da bi se s pomočjo železniškega kraka Maribor-Gradec tudi dejansko navezal na ta koridor (ta krak je zdaj v uredbi omenjen le kot študija). Pričakovati je, da bodo predlog uredbe kmalu sprejemali na evropski komisiji, prihodnje leto pa naj bi dokument prišel v evropski parlament, zato v Luki opozarjajo, da je treba ukrepati hitro. To je eden od razlogov, da bodo danes gostili Briana Simpsona, predsednika evropskega parlamenta za promet in turizem.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano