Koper - Capo d'Istria, Capo di ...

“Do konca življenja bi vas pljuvali, če bi to zgradili.” Tako je arhitekt in urbanist dr. Darko Likar v ponedeljek prerokoval Vidu Brataševcu, snovalcu 150-metrskega stolpa, ki ga predvideva projekt Capovista na umetnem otoku pred Koprom. Burna debata v koprski Loggi se je razživela na poslanskem večeru Luke Jurija s provokativnim naslovom Urbanistična prihodnost Kopra: Capovista, razvoj ali popokič?

KOPER> Avtor projekta Capovista (gre za vizijo razvoja mesta Koper, ki jo je naročila Mestna občina Koper) Vid Brataševec, sicer lastnik podjetja AgensDesign in drugi gost srečanja v Loggi, se je pred slabimi napovedmi branil, češ da gre za provokacijo, s katero želijo spodbuditi razmišljanje o konceptu Kopra in o njegovi promociji. A ob projekciji Capoviste in vprašanju o viziji Kopra so se mnenja začela šele prav kresati.

Mentalna prestolnica Istre

Tako dr. Darko Likar kot Vid Brataševec sta menila, da bi Koper v Istri moral prevzeti vodilno vlogo, pri čemer si je Brataševec njegov prodor zamislil z drznim projektom, Likar pa bi pot, po kateri bi Koper postal “mentalna prestolnica Istre”, začrtal s skrbnim čuvanjem starega mestnega jedra in njegovo oživitvijo.

“Koper bi moral biti zanimiv na tak način, da obiskovalci ne bi zdrsnili mimo njega,” je razmišljal Likar, ki je opozoril tudi na približevanje Hrvaške Evropski uniji, ki bo evropske goste zagotovo pritegnila z naravnimi lepotami in bogato kulturno dediščino. Koper bi zato moral preiti na višjo raven in postati mesto presežkov, za dosego tega cilja pa je potrebno upoštevati vse tri stebre razvoja: prenovo, novogradnjo in sanacijo, je poudaril Likar. Poleg tega bi bilo treba v ta razvoj vključiti tudi zaledje, zdajšnje razmere pa “obrniti na glavo”; namesto, da ljudje odhajajo v nakupovalna središča, bi morali pogoje, zaradi katerih se polnijo ta umetna mesta, vrniti nazaj v mestno jedro, je vztrajal Likar. Pri tem bi morali upoštevati še eno smernico: “Staro jedro naj bo staro jedro.” Novotarije v mestu nimajo kaj iskati, saj dolgoročno ne gre za presežek, ki v Koper privabil obiskovalce, prav tako ne bi prispevale niti h kvaliteti bivanja domačinov, je bil prepričan Likar.

Vizionarstvo ali megalomanija?

Brataševec si vlogo Kopra kot glave Istre predstavlja nekoliko drugače. Projekt Capovista - šlo naj bi za poslovno-nakupovalnorekreativni center s parkiriščem za 3000 avtomobilov, kompleks pa bi se raztezal od morja do Škocjanskega zatoka - predstavlja koncept vhoda v Koper. “Parking, trgovanje, druženje - vse na enem mestu,” je vizija Capoviste.

Brataševec ima v mislih tudi reprodukcijo ulice s trgovinami, pri čemer se postavlja vprašanje, zakaj namesto kopije ne bi uporabili raje originala - trgovin, ki v mestnem jedru že obstajajo.

Več ljudi iz občinstva pa “obrambne cone”, kakor je Brataševec poimenoval potenicalno urbanistično pridobitev, ni sprejelo z odobravanjem, saj naj bi ta zakrila pogled na staro mestno jedro oziroma ustvarila celo nekakšno novo središče, medtem ko je predsednik koprskega Kulturnega kluba Lado Jelen projekt označil za “nebulozen in megalomanski”.

Kaj lahko ponudi Koper?

Iskre burne razprave med gostoma in občinstvom so netili predvsem različni pogledi na to, kaj je razvoj in kaj je kakovost, ki jo lahko Koper ponudi svojim prebivalcem in obiskovalcem. Poleg vprašanja, na kakšen način pritegniti kapital, je namreč pomembna tudi kakovost bivanja, posledično pa tudi razmislek o tem, kako ustvariti kakovostno okolje. Nekateri udeleženci večera niso bili zadovoljni tudi z ugotovitvijo, da v Kopru ni javnega prostora za zbiranje. Tradicionalno ga predstavlja na primer kavarna, zato so ponedeljkov forum v Loggi, ki je z argumentirano razpravo po dolgem času spomnil na vlogo javnih mest, pozdravili z željo po obuditvi te prakse.

REKA ŠAV

---