Konoplja na tržnici

“Vem, da zveni skorajda bogokletno, a konopljino olje je veliko bolj zdravo tudi od oljčnega olja,” je odločen Oliver Berden, prekmurski proizvajalec izdelkov iz konoplje, med katerimi je največja dragocenost konopljino olje. To je našlo pot tudi na stojnico na koprski tržnici.

Laura Marinšek (levo) na koprski stojnici, kjer prodaja tudi izdelke iz prekmurske konoplje Foto: Alenka Penjak
Laura Marinšek (levo) na koprski stojnici, kjer prodaja tudi izdelke iz prekmurske konoplje Foto: Alenka Penjak

KOPER> Kmetje, ki so letos v Sloveniji, predvsem v Prekmurju pa tudi v Zasavju in Beli krajini s konopljo posejali 95 hektarjev njiv, ne sejejo konoplje, ki človeka omami, temveč zvrst, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC in je povsem neomamne narave.

V večjih državah takšno konopljo gojijo za industrijske namene. V Nemčiji veliko konopljinih vlaken odkupi avtomobilska industrija, v Sloveniji pa sadijo konopljo za prehrambene namene.

Konopljino olje in semena je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru, najbolje hladilniku. Na vsaki steklenici olja bi moralo pisati, kje so ga stisnili in kdaj, saj iz olja po šestih mesecih izpuhtijo omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Vsebuje še gamalinolensko maščobno kislino, B-kompleks vitamine, vitamina E in A ter esencialne maščobne kisline, priporočajo pa ga za boljši imunski sistem, prebavo, kožo, ožilje, kosti. S konopljo nekateri veterinarji že zdravijo živali, denimo astmo pri konjih.

Dovoljenje tudi na Vipavsko

Letos je kmetijsko ministrstvo podelilo 87 dovoljenj za gojenje konoplje, eno od teh je dobil tudi nekdo v občini Vipava. Glavni izdelek, ki je za slovenske pridelovalce najbolj privlačen, je konopljino olje. S tem prehrambenim dodatkom se je Oliver Berden srečal pred petimi leti, ko je iskal pomoč pri premagovanju blage depresije, izogniti pa se je želel tabletam. Olje mu je pomagalo, prekmurski kmet, ki živi v Murskih Petrovcih, pa je rastlini in njenim učinkom tako zaupal, da se je odločil še sam posaditi konopljo.

Rastlina ima pa veliko pomanjkljivost: ko semena dozorijo, je konoplja polna močnih vlaken, ki se hitro oprimejo vrtljivih delov kombajna.

Tudi Berden se je boril s konopljo, dokler ni kombajna priredil za žetev konoplje. Sedaj ima nov izziv, in sicer da bi kombajn žel hitreje. “Verjetno je to edini kombajn, specializiran za žetev konoplje na svetu,” glede na to, da večina sveta goji konopljo za industrijske namene in jo zato žanjejo, preden zacveti in je še nizka, samozavestno zatrjuje Berden.

Kdaj spremembe zakona o drogah?

Pridelava konoplje bi lahko postala dober posel, tudi za izvoz, če ne bi bilo toliko zakonskih in administrativnih ovir. Določen je vsakoletni rok (10. maj) za prijavo setve, prepovedano je sejanje lastnega semena (Berden certificirano seme kupuje v Franciji). “Ministrstvo za kmetijstvo se že štiri leta ukvarja s spremembo zakonodaje, pa ni od tega nobenega učinka,” še opozarja Prekmurec in dodaja, da bi bilo najbolje, če bi država gojenje konoplje za industrijske in prehrambene namene črtala iz zakona o drogah, saj tja zagotovo ne sodi.

Na ministrstvu za kmetijstvo odgovarjajo, da se za setev konoplje sme uporabljati le ustrezno deklarirano seme, saj se le tako lahko zagotovi, da se sejejo sorte, ki vsebujejo manj kot 0,2 odstotka THC. Spremembe zakona o drogah pa niso v načrtu. ALENKA PENJAK


Najbolj brano