Konec prejšnjega stoletja so pozabili na izolacijo
Istra
19. 02. 2014, 07.36
Izolski občinski svet je prejšnji teden sprejel desetletni lokalni energetski koncept občine, ki ga mora potrditi še ministrstvo za gospodarstvo. Zahteva ga energetski zakon, je pa tudi obvezna sestavina občinskega prostorskega načrta.
OŠ Livade in bližnja športna hala nimata ustrezne izolacije, čeprav so ju zgradili v začetku 90. let. Njun kotel iz leta 1995 ni več primeren za uporabo.
Foto: Zdravko Primožič/Fpa
IZOLA
> Njegovo pripravo so zaupali kamniškemu podjetju Oikos in za to odšteli 8439 evrov. Za njegovo izvedbo pa naj bi porabili kar 1,224.500 evrov.
Že v prvem letu bi morali zagotoviti 41.000 evrov, do konca leta 2018 pa še 950.000 evrov. Največ, kar 400.000 evrov, naj bi v letih 2015 do 2018 predvideli za spodbujanje ukrepov za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije v gospodinjstvih in javnih stavbah.
Iz energetskega koncepta je razbrati, da v Izoli prevladujejo samostojne hiše (76 odstotkov). Večstanovanjskih stavb je “le” 12 odstotkov, kar pa je trikrat več od slovenskega povprečja. Večina stavb je bila zgrajenih v letih 1946-80 (30 odstotkov). Četrtina jih je iz obdobja po letu 1991, le malo manj so jih zgradili do konca prve svetovne vojne. Petina sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, zgolj slabe štiri odstotke pa so zgradili med obema vojnama. Dve petini vseh objektov je iz opeke.
Nad stroške za ogrevanje in javno razsvetljavo
Iz študije je razvidno, da bi morali za 15 odstotkov zmanjšati porabo energije za ogrevanje stanovanj in pri tem za desetino povečati rabo obnovljive energije, tudi pri pripravi tople sanitarne vode. Stroške za ogrevanje bi morali zmanjšati še v javnih stavbah, do leta 2022 po zastavljeni časovnici, v šestih letih pa bi morali za slabo tretjino povečati rabo obnovljivih virov energije. Porabo električne energije za javno razsvetljavo bodo morali prepoloviti, z zdajšnjih 87 na 44,5 kilovatne ure na občana, kolikor dopuščajo predpisi. Neustrezne svetilke bodo morali zamenjati z novimi, energetsko učinkovitimi.
Nad uresničevanjem koncepta bo bdela usmerjevalna skupina, ki jo sestavljajo Marko Unterlechner, Tomaž Umek, Vesna Vičič in Valdi Morato (prvi trije predstavljajo občino, Morato pa družbo Elektro Primorska). Kmalu naj bi se jim pridružil energetski menedžer, lahko tudi kot zunanji sodelavec.
Energetski menedžer
Po besedah Oikosovega direktorja Anesa Durgutovića bo ključen menedžer: “Spodbujal bo občinsko upravo in dajal pobude občinskemu svetu. Pred očmi bo imel učinkovito rabo energije in vzpostavitev obnovljivih virov energije, o čemer mnogi zgrešeno mislijo, da že vse vedo.” Prepričan je, da bi morali k obnovljivim virom obvezno prišteti sončno energijo in termalne izvire tople vode.
Od leta 2007 je Oikos pripravil energetske koncepte za različne občine (pred leti tudi za piransko), tako da imajo v Kamniku dober vpogled v slovensko energetsko področje.
Vodja urada za urejanje prostora Vesna Vičič napoveduje, da bodo spodbudili trajnostne oblike transporta. Za potrebe občine naj bi vzpostavili dve polnilni mesti za električna vozila.
Novejši šoli in vrtec brez izolacije
Za Izolo pravijo, da v energetskem pogledu nima posebnosti, kljub temu pa naj bi bilo opaziti, da se Izolani v prejšnjih desetletjih niso veliko ubadali z izolacijo streh in sten. Neustrezna je v Osnovni šoli Livade in bližnji športni hali, čeprav so šolo zgradili leta 1993 (drugi del 10 let zatem) in telovadnico leta 1994. Na izolacijo so, očitno, pozabili tudi ob gradnji Osnovne šole Dante Alighieri in vrtca L'Aquilone leta 1998. V Oikosu to delno pripisujejo ugodnemu podnebju v Istri, saj povprečna letna temperatura znaša 12 do 14 stopinj Celzija in ogrevalna sezona traja “le” 190 do 210 dni.
Leta 2011 je bilo v izolski občini 8117 stanovanj. Prevladujejo trisobna (29 odstotkov). Povprečno stanovanje ima 65 kvadratnih metrov, slovensko povprečje znaša 80 kvadratnih metrov. Pred tremi leti je imelo vodovod 8060 stanovanj, elektriko 8048 stanovanj in centralno ogrevanje 4314 stanovanj. Po leto starih podatkih ima Izola 15.952 občanov.
Pri javnih stavbah so nekatere starejše energetsko varčnejše od novejših. Durgutović ugotavlja, da “se je včasih bolj po pameti gradilo”. V teh stavbah pa niso združevali kotlovnic. Zdaj so dotrajane vsaj tri: v OŠ Livade in bližnji telovadnici, športni dvorani v Kraški ulici in občinski stavbi na Sončnem nabrežju. Tista na Gregorčičevi 21, v objektu nekdanje šole z italijanskim jezikom, pa je slabo izkoriščena.
MIRJANA CERIN