Kolesarske steze s črnimi pikami

Kolesarski izleti, tek, čistilne akcije, zdrava prehrana, pohodi, predstavitev električnih in hibridnih vozil. Ob evropskem tednu mobilnosti so na potovanje brez nafte in na zdrav način življenja nasploh pomislili tudi v treh istrskih občinah.

Aldo Zubin Foto: Neznan
Aldo Zubin Foto: Neznan

ISTRA> Evropski teden mobilnosti (od 16. do 22. septembra) je letos posvečen energiji. V Evropi je največ porabi promet - kar tretjino, v Sloveniji pa celo 40 odstotkov. Osrednja tema evropskega tedna mobilnosti je poudarjanje alternativnega načina mobilnosti in pogona vozil z namenom zmanjšati odvisnost od nafte.

Mobilno v Istri

V koprski občini so pripravili kolesarske izlete, predstavitev eko kuhinje, čistilne akcije, delavnice zdrave prehrane, brezplačno skupinsko tekaško vadbo, eko-filmski večer, pohod po dolini Glinščice in predavanja. Organizirali so EuroMarathon Milje-Koper, v okviru slednjega še EuroJogging.

V piranski občini se bodo glavne aktivnosti odvijale jutri (v četrtek) na Tartinijevem trgu v Piranu, kjer se bodo najmlajši iz vrtcev in prvošolčki seznanili z vozili ter vlogo reševalca, redarja in policista, varnostjo v prometu, gasilskimi avtomobili in pripomočki ter električnimi vozili, na voljo bo brezplačen servis koles. Osrednji dogodek ob evropskem tednu mobilnosti je v Izoli potekal včeraj v parku Pietro Coppo. Malčki iz vrtca in šolarji prve triade OŠ so ustvarjali na temo alternativne mobilnosti, radovednežem so predstavili električna in hibridna vozila, otroci pa so tekmovali v spretnostnem rolanju.

So kolesarske poti in steze urejene?

V tednu mobilnosti je med prevoznimi sredstvi v ospredju kolo. Predsednika kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva Koper Alda Zubina smo povprašali, v kakšnem stanju so najbolj znana kolesarska pot Parencana, Pot zdravja in prijateljstva ter kolesarske steze v Istri?

“Slovenski del Parencane je lepo urejen, motijo le prekinitve v Izoli in Portorožu. Okrog Forma vive si jo kolesarji delijo s pešci. Pogrešam podaljšek skozi Lucijo in čez Sečo, po regionalni trasi,” razlaga Zubin. Črno piko si Pot zdravja in prijateljstva prisluži še v Bertokih. “Tam manjka podvoz pod bertoško vpadnico. Če bodo zgradili avtocestni odcep za Dragonjo, bodo najbrž 'potegnili' tudi manjkajoči del Parencane,” razmišlja.

Kar zadeva kolesarske steze, trdi Zubin, je največ naredila koprska občina. “Na stezi, ki vodi iz Kopra v Olmo mimo gasilskega doma, pogrešam odsek ob kanalu pri Tomosu. Kolesarske steze ni niti ob ankaranski vpadnici, od krožišča pri Porscheju do vhoda v Luko, kar bi kolesarje pripeljalo v mesto,” ugotavlja sogovornik. Ob tem okara izolsko in piransko občino, kjer je zelo malo kolesarskih stez.

Zubin pravi, da bi lahko marsikje zgradili kolesarske steze, če prostora ne bi prekomerno pozidali. Opozarja na nepremišljeno postavljanje prometnih znakov preblizu kolesarskih stez, tako da kolesarji s krmilom 'zapnejo' ob drog.

Nevarni so tudi nekateri spoji kolesarske steze s cestiščem, saj kolesarji na previsokih robovih lahko prebijejo pnevmatike in padejo.

Posebno poglavje je disciplina voznikov in kolesarjev. “Vozniki kolesarjev pogosto ne jemljejo resno. Ne razmišljajo, da kolesa nimajo ABS in se ne ustavijo tako hitro, kot bi si mislili. Tudi nekateri kolesarji se vedejo neodgovorno in, na primer, vozijo v nasprotno smer,” je kritičen Zubin.

NIVES KREBELJ


Najbolj brano