Kolenc: Kriva je država

Pri sprejemanju izolskega občinskega prostorskega načrta (OPN) zaradi neodzivnosti pristojnih državnih organov že leto dni stopicajo na mestu, pravi župan Igor Kolenc. Zaradi dolgotrajnosti postopkov, ki so odvrnili vlagatelje, so po njegovem izgubili 70 do 80 potencialnih delovnih mest. Župan ob tem brani občinski odlok, ki je v ustavni presoji.

IZOLA> Na občini načrtujejo, da bi prišli do javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN marca oziroma aprila 2013, je na današnji novinarski konferenci napovedal Igor Kolenc, ki pa je bil zelo kritičen do odzivnosti državnih ustanov. Osnutek prostorskega načrta so namreč izdelali že marca lani, po več kot enem letu pa še vedno čakajo na smernice za razvoj s strani ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Po vodi so splavali pogovori s tremi potencialnimi investitorji

“To pomeni, da je občina eno leto v krču,” trdi župan in opozarja, da jih negotovost pri krovnem dokumentu ovira tudi pri sprejemanju oziroma načrtovanju podrejenih aktov. Nespoštovanje rokov in predolgi postopki s strani državnih ustanov pa poleg tega odvračajo tudi investitorje. Tako so v času njegovega županovanja splavali po vodi pogovori s tremi potencialnimi investitorji v industrijsko dejavnost, posledično pa je občina izgubila med 70 in 80 potencialnih novih delovnih mest.

Po prejemu vseh smernic s strani ministrstev bodo na občini izdelali dopolnjen osnutek OPN, v skladu s predvideno časovnico pa naj bi prihodnjo pomlad prišlo do javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN in razgrnitve okoljskega poročila.

Vodja občinskega urada za urejanje prostora Vesna Vičič pa je navedla, da so do zdaj na osnutek OPN prejeli že približno 900 pobud. Ob tem je Kolenc ocenil, da glede na dolgotrajnost in visoko ceno izdelave okoljskih poročil morda ne bi bilo potrebno zahtevati njegove izdelave tam, kjer načrtujejo zmanjšanje okoljske obremenitve.

Kolenc: Odlok za kmetijo Bužekljan so izigrali

Glede občinske novele odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje, ki je dvignil veliko prahu, saj naj bi dopuščal možnosti novih “izjem”, kakršna je bila gradnja razvpite turistične kmetije Bužekljan, in za katerega je vlada pred tedni sprožila ustavno presojo, so na občini kritični do komunikacije s pristojnimi organi. Na direktoratu za prostor so tako dvakrat zavrnili sestanek z njimi, je navedla Vičičeva.

Kolenc pa je mnenja, da težava ni bila v samem odloku, ki da je bil “dobronameren”, pač pa v tem, da so posamezniki odlok izigrali. Sam pričakuje, da bodo ti plačali posledice za svoja dejanja, vendar zaradi njih ne bi smeli “plačati” ostali, ki si želijo urediti svoja kmetijska zemljišča s pomožnimi objekti, saj se s tem omejuje razvoj podeželja. Občine se omejuje, po drugi strani pa sklad kmetijskih zemljišč na istem območju podeljuje stavbno pravico na kmetijskih zemljiščih, pravi Kolenc. Po njegovem se sklada do zdaj ni ukinilo, ker so v ozadju “veliki interesi”.

STA

---