Ko je oseka, plezajo na pomol

Koprski ribiči morajo še vedno skakati, plezati in hoditi po brvi, če želijo v prenovljenem ribiškem pristanišču stopiti na svoja plovila ali izstopiti z njih. Občina ob dvignjenem obalnem pasu namreč še ni namestila prepotrebnega lesenega pontona oziroma plavajočega pomola, s čimer bi ribičem olajšala to početje.

Ribiči v Piranu imajo na voljo lesen plavajoči ponton, s katerega dostopajo na plovila Foto: Helena Race
Ribiči v Piranu imajo na voljo lesen plavajoči ponton, s katerega dostopajo na plovila Foto: Helena Race

KOPER > So pa medtem za prireditev ob zapoznelem uradnem odprtju ribiškega pristanišča zapravili 70.000 evrov, kolikor bi jih lahko namenili za postavitev skoraj 70 metrov plavajočih dostopov.

Dvig obale pristanišča za dobrega pol metra je nekaterim ribičem otežil vstop in izstop iz plovil. To težavo bi lahko omilili z namestitvijo pontonov ali plavajočega pomola.

Za 3,63 milijona evrov vredno naložbo za prenovo ribiškega pristanišča so v koprski občini uspeli pridobiti približno dva milijona evrov nepovratnega denarja iz evropskega ribiškega sklada.

A denarja za to v koprskem proračunu ni. V načrtu razvojnih programov za obdobje do leta 2017 so za ureditev ribiškega pristanišča zagotovili le 10.000 evrov, ki pa jih bodo namenili zgolj za kritje morebitnih stroškov prenosa upravljanja z občine na Komunalo Koper.

Ob tem pa vendarle ne gre prezreti, koliko denarja je koprska oblast porabila za novoletno prireditev, v okviru katere so pol leta po koncu prenove tudi uradno odprli ribiško pristanišče.

Skoraj 25.000 evrov je šlo v zrak

Pa poglejmo: za ognjemet so v zrak vrgli 24.387 evrov, prav toliko so namenili za gostinske storitve, zabavni program je stal 2000 evrov, za ozvočenje in osvetlitev so odšteli 7.853 evrov. Stroški so nastali tudi s čiščenjem, najemom WC kabin, varovanjem, zagotovitvijo nujne medicinske pomoči, oglaševanjem in še čim. Skupaj so za nekajurno zabavo na pomolu zapravili 70.000 evrov.

Po naših podatkih je treba za meter trpežnega kompozitnega pontona (narejenega iz lesa in plastične mase) odšteti najmanj 1000 evrov. Če bi torej v občini denar namesto za prireditev namenili za nakup plavajočih pomolov, bi v pristanišču ribiči zdaj že imeli na voljo 70 metrov dolg ponton, s katerega bi lažje dostopali do svojih plovil.

V Piranu pontoni v projektu, v Kopru ne

In še: v piranski občini so namestitev takšnih plavajočih dostopov vključili v projekt prenove ribiškega pristanišča. V Kopru tega niso storili. Razlogi ostajajo neznanka, ker v občinski upravi že več mesecev ne odgovarjajo na naša novinarska vprašanja.

Nekaj upanja pa vendarle ostaja, saj naj bi ministrstvo za kmetijstvo in okolje v prihodnjih mesecih objavilo razpis za črpanje preostanka evropskega “ribiškega” denarja. Prav s tem pa bi morda lahko financirali nakup lesenih pontonov za potrebe koprskih ribičev.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano