Knjige spominov ostajajo odprte

V letu in pol so pogovorni večeri koprskega muzeja v okviru projekta Pripovedujem zgodbo mesta postali priljubljena stalnica za vse, ki se zavedajo, kako pomembno je ohranjati spomin, da bi z njim krepili skupno identiteto. Zdaj je nastopil čas za premor in za pogled nazaj.

Razstava v kronološkem nizu v sliki in besedi prikazuje vsebino vseh šestih večerov z najzanimivejšimi izjavami, pa tudi s prispevki iz Primorskih novic, kjer smo projektu redno sledili. V galeriji Pokrajinskega muzeja Koper so na voljo tudi spominske Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Razstava v kronološkem nizu v sliki in besedi prikazuje vsebino vseh šestih večerov z najzanimivejšimi izjavami, pa tudi s prispevki iz Primorskih novic, kjer smo projektu redno sledili. V galeriji Pokrajinskega muzeja Koper so na voljo tudi spominske Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Retrospektivna razstava Pripovedujem zgodbo mesta, ki bo do 4. februarja na ogled v galeriji Pokrajinskega muzeja Koper, je prav to - pogled nazaj na šest prijetnih srečanj, na katerih so obiskovalci imeli enako pomembno vlogo kot gostje. Oboji so v mozaik skupnega spomina prispevali dragocene drobce.

Iniciativa raziskovalke Neže Čebron Lipovec in kustosinje v muzeju Maše Sakara Sučević je zaživela že junija 2012 z akcijo Ne-vidno mesto. Tedaj so k razstavi fotografij Zdenka BombekaObrazi Kopra pripeli velik zemljevid mesta, na katerem so obiskovalci označevali skrite kotičke Kopra, ki imajo zanje poseben pomen. Projekt je dobil krila nekaj mesecev zatem, na prvem pogovornem srečanju Urbane legende in anekdote. Domačine in druge obiskovalce sta pobudnici brez pretiranih pričakovanj, a z veliko upanja, pozvali, da z ostalimi delijo svoje zgodbe, povezane s Koprom, iz katerih bi sestavili svojevrsten skupni album mesta. V vrelcu spominov je začelo brbotati in treba jim je bilo nastaviti lovilce.

Od porodnišnice do pristanišča

V letu in pol so obiskovalci in gosti pomagali napisati šest zgodb. Marsikomu je pustilo zelo močan vtis prvo srečanje, kjer je bila v središču pozornosti nekdanja koprska bolnišnica in porodnišnica, rojstni kraj večine prebivalcev južne Primorske, rojenih med letoma 1946 in 1997.

Sledilo je spominjanje na zlate čase nekdanjega paradnega konja jugoslovanskega gospodarstva - Tomosa. To srečanje je pritegnilo predvsem nekdanje Tomosove delavce, ki so se tovarne spominjali tudi s solzami v očeh. Zlasti vodstveni delavci pa so prispevali anekdote k skupni pripovedi o koprskem pristanišču. Sledila sta še dva, po vsebini sorodna večera; eden posvečen plesnemu, drugi pa glasbenemu utripu Istre v minulih desetletjih.

Dogodke je gostil pokrajinski muzej, s finančnimi prispevki so pripomogli Luka Koper, koprska občina in kulturno ministrstvo, vendar gre največja zasluga zanje prav obema pobudnicama, ki sta v projekt vložili nešteto ur prostovoljnega dela. Ves čas so jima stali ob strani fotograf Zdenko Bombek in člani Kulturnega kluba.

Čas za razmislek

“Želja, da bi nadaljevali je velika. Obisk na otvoritvi razstave je pokazal, da je takšna tudi potreba. Tudi tem za pogovorne večere je še ogromno, z vsakim se je odprla kakšna nova. Pa vendar, v prihodnjih šestih mesecih si bova vzeli čas za razmislek o opravljenem delu in o tem, kako naprej, med drugim tudi o tem, kako k udeležbi pritegniti več mladih,” pravi Neža Čebron Lipovec.

Nedavno je imela priložnost spoznati, kako to počnejo v Franciji, kjer je spomin ena glavnih tem raziskovanja. “Ko sem bila v Parizu, sem se srečala z ljudmi, ki delajo podobno kot mi tu v Kopru. Združeni so v društvo. Izberejo stavbo, naredijo raziskavo, seveda predvsem skozi ljudi, iz tega pa potem nastane gledališka igra, ki jo uprizarjajo v osnovnih šolah.”

Dobrodošla pomoč

Upajoč, da bo kaj podobnega kdaj zaživelo tudi pri nas, bo ekipa projekta Pripovedujem zgodbo mesta skrbno hranila vso zbrano gradivo za čase, ko ga bo (finančno) možno natisniti v pravi mestni album. Medtem velja tudi povabilo vsem, ki bi želeli aktivno sodelovati pri projektu, saj več parov rok več zmore.

ILONA DOLENC


Najbolj brano