Kako v obnovo, če je hišna blagajna prazna

V nekaterih soseskah v Semedeli je kar nekaj manjših stolpičev s sedmimi stanovanjskimi enotami, ki po zakonu ne potrebujejo upravnika. Prav v tem pa tiči kar nekaj nerešljivih težav, opozarjajo v tamkajšnji krajevni skupnosti.

Franci Hrovat: “Zakonsko predviden  minimalni znesek znaša 9,63 evra, kar pa je občutno premalo. Vemo, koliko je treba odšteti gradbenikom za, denimo, novo fasado.” Foto: Sijan Pretnar
Franci Hrovat: “Zakonsko predviden minimalni znesek znaša 9,63 evra, kar pa je občutno premalo. Vemo, koliko je treba odšteti gradbenikom za, denimo, novo fasado.” Foto: Sijan Pretnar

SEMEDELA> Vse prevečkrat - zlasti zdaj, ko kriza kar ne pojenja - se dogaja, da stanovalci v večstanovanjskih hišah v skupne fonde vplačujejo prenizke zneske, ki posledično ne zadoščajo za večja popravila na objektih, ki so ponekod stari tudi 40 let.

“Zakonsko predviden minimalni znesek znaša 9,63 evra, kar pa je občutno premalo. Vemo, koliko je treba odšteti gradbenikom za, denimo, novo fasado, s katero je mogoče stolpič tudi bolje izolirati in tako poskrbeti za nižjo porabo pri ogrevanju ali hlajenju,” je zagate opisal podpredsednik KS Semedela Franci Hrovat.

Kritično, kjer je večina upokojencev

Prepričan je, da bi se morali stanovalci bolje organizirati, saj bodo le tako lahko kos težavam, ki nastopijo, ko ugotovijo, da je “hišna blagajna” bolj prazna kot polna in jih nato znesek za kakšno večje popravilo pretirano udari po žepu. Kot pravi, so s takšnimi primeri seznanjeni, najbolj pereči pa so v nekaterih manjših blokih s sedmimi enotami v Rozmanovi ulici, Srebrničevi ter Jenkovi ulici.

Najbolj kritično je tam, kjer je večina stanovalcev upokojencev, ki si zaradi borne pokojnine ne morejo privoščiti, da bi v skupni fond vplačevali višje zneske. “Tak je tudi primer, kjer v stolpiču poleg upokojencev živita še dve družini z brezposelnimi člani, blok pa je zelo dotrajan. Ker teren drsi, to povzroča dodatne poškodbe na konstrukciji. Poseg, ki bi ga morali opraviti, je zelo drag in to, kar vplačujejo v fond, ne bo zadoščalo za sanacijo,” je pojasnil sogovornik.

Dobro organizirani nimajo težav

Ob tem je Hrovat dodal, da nimajo vsi takšnih težav. Po njegovih besedah je zgleden primer dobre organiziranosti nekakšna skupnost etažnih lastnikov, ki so jo ustanovili v večstanovanjskih hišah v Ulici II. prekomorske brigade 21 in 21a.

Tudi tukaj po zakonu sicer ne potrebujejo upravnika, vendar so stanovalci ocenili, da bodo glede na potrebna obnovitvena dela nekaj časa v skupen fond vplačevali višje zneske. Tudi po 30 ali 40 evrov, odvisno od tega, kakšne poškodbe na stavbi so morali rešiti. “Če bi imeli tudi v drugih semedelskih stolpičih podobno prakso, seveda po zmožnostih, bi bilo manj težav,” je sklenil podpredsednik KS Semedela. NATAŠA HLAJ


Najbolj brano