Kako očistiti nafto z obale in rešiti ptice

V slovenskem morju doslej na srečo še ni prišlo do hujšega onesnaženja z nafto. A ker je to območje zaradi gostega ladijskega prometa precej na udaru in ker nesreča nikoli ne počiva, so pred skladiščnimi prostori koprske Službe za varstvo obalnega morja (SVOM) v soboto prikazali, kako ukrepati, če se to zgodi.

Odpri galerijo

KOPER > Praktični prikaz čiščenja z nafto onesnažene obale in zaoljenih ptic sta skupaj pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje ter Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). S sobotnim dogodkom se je zaključilo tridnevno usposabljanje za približno 30 prostovoljcev in poklicnih izvajalcev, ki so dobili certifikat in se bodo lahko vpisali v bazo prostovoljcev mednarodnega projekta POSOW (Pripravljenost za čiščenje z nafto onesnaženega obalnega pasu in reševanja zaoljenih prostoživečih živali). Projekt izvaja Center za posredovanje in pomoč ob velikih onesnaženjih na Malti (REMPEC), ki ima v vsaki izmed mediteranskih držav svoje koordinatorje.

Od krtače do skimmerja

“Pri odstranjevanju naftnih derivatov z obale je zelo pomembna pomoč prostovoljcev. Ni preprosto, ogromno je ročnega dela,” je dejal Zvezdan Božič iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Prostovoljci iz različnih institucij so preizkusili različne metode čiščenja peščeno-prodnate, kamnite in pozidane obale; od najpreprostejše - drgnjenja kamnov s krtačo - do spiranja zaoljenega proda s paromatom in vakuumskim sesanjem odtekajoče vode. Ogledali so si tudi čiščenje s prelivanjem in s pomočjo absorbentov ter delovanje tako imenovanih skimmerjev, ki čistijo onesnaženo morje s pomočjo oleofilnih diskov, na katere se oprimejo naftni derivati.

Doslej najhuje leta 2005 v Luki

“S hudimi primeri onesnaženja, za kakršne tu usposabljamo prostovoljce, se pri nas na srečo še nismo srečali. Še najhuje je bilo leta 2005, ko je v pristanišču prišlo do manjšega razlitja nafte iz ladje. Tedaj je Luka pravilno in pravočasno odreagirala z zaprtjem bazena s pomočjo baraž, tako da ni bilo hujših posledic,” pravi Božič. Zaradi delovanja plime in oseke se je tedaj onesnaženje v manjši meri razširilo na mestno kopališče, kjer so zaradi strogih kriterijev glede kopalne vode odstranili zgornjo plast nasutega materiala.

Doslej v severnem delu Jadrana ni bilo potrebe niti po reševanju zaoljenih ptic. Onesnaženje bi najbolj ogrozilo galebe, čigre, vranjeke in ponirke. Kako pomagati, če bi prišlo do katastrofe, je razložil veterinar in član DOPPS Peter Maričič. Zaoljene ptice bi morali oprati na obali, jih stabilizirati in jih v ustrezni opremi za prevoz odpeljati v edini slovenski azil za prostoživeče živali, na Muto. Maričič, ki sodeluje z azilom, je bil ob nesreči ladje Concordia na Gigliu v pripravljenosti za pomoč pticam ob morebitnem razlitju nafte.

Kmalu tudi v Sloveniji protokol za ukrepanje

“Ukrepanje ob pojavu zaoljenih ptic je pri nas še v povojih,” pravi biologinja iz DOPPS Bojana Lipej, ki hkrati napove pomembno novost: “V okviru projekta Simarine natura se prvič v Sloveniji pripravljajo smernice oziroma protokol za ukrepanje ob pojavu zaoljenih ptic. Ta protokol naj bi nato vključili v nacionalni načrt zaščite in reševanja.”

ILONA DOLENC

---