Južni tok utegne prečkati tudi Primorsko
Istra
01. 06. 2012, 13.12
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 19.16
“Lepo te je videti,” je prvi mož Plinovodov Marjan Eberlinc prisrčno trepljal po rami Alekseja Millerja, šefa ruskega Gazproma. Kasneje sta si izmenjala dokumente o slovenskem delu projekta Južni tok. “Trasa še ni natančno določena, lahko pa se zgodi, da bo plinovod prečkal tudi Primorsko,” je še menil Eberlinc.
Marjan Eberlinc (levo) in Aleksej Miller sta se prisrčno pozdravila, Eberlinc pravi, da ju povezuje tudi slovanska duša Foto: Zdravko Primožič/Fpa
PORTOROŽ > Portorož je včeraj žuborel v ruščini, zdravstvujte (pozdravljeni) pa je bila včeraj najbrž najpogostejša beseda na Evropskem poslovnem kongresu, ki je v Portorož pritegnil približno 350 poslovnežev iz energetskih in bančnih vod z vsega sveta.
Predstavniki Plinovoda in Gazproma so že v torek pri notarju vpisali družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe Južni tok, ki pomeni nov kamen v gradnji plinovoda. Včeraj pa je sledila še izmenjava dokumentov o slovenskem delu tega plinskega projekta.
Oboje predstavlja pravno podlago za izpeljavo projekta in temelj za skorajšnjo ustanovitev skupnega podjetja. Naložba je v Sloveniji vredna milijardo evrov. Gazprom bo sicer novembra sprejel dokončno odločitev o vlaganju v celoten projekt.
Primorska za gradnjo prijaznejša
“Projekt Južnega toka je izjemno pomemben ne samo za Slovenijo, ampak za celotno regijo,”ocenjuje minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač. Pričakuje, da bo Južni tok za sabo potegnil tudi druge partnerje, ne samo tiste iz energetike. “Naš letalski prevoznik, Luka Koper in Slovenske železnice za dolgoročni razvoj potrebujejo strateškega partnerja,” pravi minister, v istem hipu pa poudarja, da je število tujih vlagateljev odvisno od tega, kakšne signale jim bomo poslali. Ti bi morali tujce prepričati, da je Slovenija zanimiva država za vlaganja in da so njihovi vložki v njej varni.
Skupna, slovensko-ruska družba, ki naj bi jo ustanovili v kratkem, se bo takoj začela ukvarjati z vprašanjem okoljskega vpliva gradnje in pridobitvijo vseh dovoljenj. Postopki prostorskega umeščanja plinovoda so zahtevni in bodo terjali veliko časa.
Trasa plinovoda po slovenskem ozemlju še ni določena. Sprva je kazalo, da se bo plinovod verjetno izognil Primorski, a ta scenarij ni izključen. “Kje bo potekal plinovod po slovenskem ozemlju, je odvisno tudi od tega, kje bo cevi postavila Italija. Mi bi bili zadovoljni, če bi plinovod potekal po Primorski. Teren je lažji, gradnja ne bi bila tako zahtevna,” pojasnjuje Eberlinc.
Gazproma ne zanima samo plin
Aleksej Miller je napovedal, da bo zemeljski plin iz Južnega toka evropske potrošnike dosegel do decembra 2015, ob tem pa spomnil, da je Gazprom vseskozi podpiral traso Južnega toka skozi Slovenijo. Južni tok bo dobavljal zemeljski plin tudi slovenskim gospodinjstvom.
A ruskega plinskega velikana mikajo tudi drugi projekti. “Trenutno proučujemo se dodatne možne projekte, ki bi jih lahko delali skupaj. Zanimajo nas nove priložnosti in skupna vlaganja,” je še povedal Miller.
Esimit Europa 2 v svetovno dimenzijo
“Ja, Millerja se ne da dobiti kar tako, zato je tu veliko ljudi, ki upajo, da bodo nekaj minut lahko govorili z njim,” je gnečo okoli šefa Gazproma komentiral Igor Simčič, prvi mož družbe Esimit Europa. Danes bo zbranim na poslovnem kongresu orisal smernice pobude European Energy. Gre za pobudo, ki je usmerjena zlasti v realizacijo poslovnih priložnosti med podjetji v EU in Rusiji, hkrati pa naslavlja tudi okoljevarstvene pobude evropskih energetskih podjetij in njihovih partnerjev. “Evropska celina in Rusija morata tesneje sodelovati, od tega bosta imeli koristi obe,” meni Simčič.
Gotovo bo govora tudi o športnih in diplomatskih ciljih jadrnice Esimit Europa 2, ki pluje pod pokroviteljstvom predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, njen glavni sponzor pa je Gazprom. “Radi bi, da bi jadrnica dobila tudi svetovno dimenzijo - da bi se udeležila najpomembnejših regat na svetu,” upa Simčič.
SONJA RIBOLICA