Je za razlastitev Osapcev prepozno?

Pol kilometra avtoceste med viaduktom Črni Kal in predorom Kastelec je zgrajene na zemljiščih, ki so last Agrarne skupnosti Osp. Člani pričakujejo odškodnino, Dars pa bi jih razlastil. A za to je že prepozno, so odločni v Ospu.

Jasna Rajčevič in član agrarne skupnosti Jožef Klabjan  Foto: Helena Race
Jasna Rajčevič in član agrarne skupnosti Jožef Klabjan  Foto: Helena Race

OSP > Zaplet med Darsom in Agrarno skupnostjo Osp (AS) ima že dolgo brado, a rešitve vseeno še ni videti. Stvari se celo zapletajo. Vse se je začelo že leta 1999, ko so člani AS z upravno odločbo dobili nazaj nacionalizirana zemljišča. Takrat pa se že začeli postopki za gradnjo avtoceste. Država osapskih zemljišč (3,3 hektarja) ni izvzela iz postopka in je na njih zgradila avtocesto. Zdaj člani AS terjajo odškodnino.

Ko je država Agrarni skupnosti Osp (AS) vrnila zemljišča, Dars ni bil stranka v denacionalizacijskem postopku. Republiko Slovenijo je zastopalo državno pravobranilstvo, ki bi tudi moralo paziti na dejansko stanje in rabo zemljišč. Na Darsu sicer menijo, da bi morali člani AS sami opozoriti, da jim država vrača avtocesto in da bi jim v tem primeru namesto zemlje pripadale državne obveznice. V Ospu na to odgovarjajo: “Neutemeljeno bi bilo pričakovati, da bi neuki člani AS to storili. Dars pa je imel pooblaščenca, ki velja za pravnega strokovnjaka.”

Enkrat 800.000, drugič 38.000 evrov

Z Darsa so članom AS septembra lani poslali ponudbe, s katerimi bi rešili lastninska razmerja na avtocesti. Temeljile so na cenitvi cenilca, ki jih je obravnaval kot kmetijska zemljišča. “Vsa zemljišča so bila ocenjena na 38.075 evrov. Celoten znesek se porazdeli med 46 članov, tako da bi vsak dobil 827,73 evra,” pojasnjujejo na Darsu.

A člani AS ponudbe niso sprejeli. Nesprejemljivo se jim zdi, da Dars zemljišča ocenjuje kot kmetijska, čeprav so dejansko pozidana. “Nismo soglašali z imenovanjem sodnega izvedenca, saj ni bil cenilec gradbene stroke, temveč kmetijske. Poleg tega ne obstajajo podzakonski akti, ki bi določali, kako ceniti takšna zemljišča,” oporeka Jasna Rajčevič, upraviteljica AS. Lastniki pričakujejo višje zneske, 24 evrov za kvadratni meter, oziroma skupaj skoraj 800.000 evrov, kolikor bi veljale gradbene parcele. Pri tem se naslanjajo tudi na vrednost zemlje, od katere so morali ob denacionalizaciji plačati davek na dediščino in je tudi znašala 800.000 evrov.

Je Dars zamudil rok?

Obe strani poudarjata, da sta se pripravljeni pogovarjati, a predstavnikov Darsa na srečanje, ki so ga pred nekaj dnevi sklicali Osapci, ni bilo. “Poteka pisna korespondenca. Zadnji sestanek je bil odpovedan, ker ni bil usklajen s pristojnimi,” pojasnjujejo na Darsu. V Ospu pa menijo, da se le izmikajo. Medtem Dars poskuša z razlastitvijo: “Zemljišča je treba znotraj ceste, ki je javno dobro, prepisati v last Republike Slovenije. /.../ Ker smo izčrpali možnost sporazumnega dogovora, so v teku aktivnosti za začetek razlastitvenih postopkov.” To naj bi jim omogočal zakon o javnih cestah.

V Ospu pa: “Lastninsko pravico smo pridobili že leta 1999. Takrat je še veljal štiriletni rok za vložitev zahtevka za razlastitev. Potekel je leta 2003, do takrat Darsov pooblaščenec ni naredil nič. Zakon o javnih cestah pa je začel veljati leta 2005, dve leti po zastaranju. Morda mislijo, da je v njihovem primeru možna retroaktivnost?” HELENA RACE


Najbolj brano