Izolska bolnišnica bo privarčevala pol milijona evrov letno

V Splošni bolnišnici Izola so slovesno odprli energetsko prenovljene prostore. S tem bodo po besedah ministra Tomaža Gantarja privarčevali 30 odstotkov pri stroških energentov oziroma okoli pol milijona evrov letno. Gantar ni želel komentirati ugotovitev upravnega nadzora, direktor SBI Jani Dernič pa je dejal, da evropskih sredstev ne bo treba vračati.

 Zaradi energetske prenove bo izolska bolnišnica privarčevala 30 odstotkov pri stroških energentov Foto: STA
Zaradi energetske prenove bo izolska bolnišnica privarčevala 30 odstotkov pri stroških energentov Foto: STA

IZOLA> Energetska sanacija bo “brez dvoma” pomagala tudi poslovanju Splošne bolnišnice Izola (SBI), je ocenil minister za zdravje Tomaž Gantar, pri čemer bolnišnico čaka še nekaj korakov, da se reši trenutnih težav.

Izolska bolnišnica je bila med energetsko najbolj potratnimi bolnišnicami, je ugotavljal minister, k sreči pa so lahko izkoristili priložnost črpanja kohezijskih sredstev za energetsko sanacijo bolnišnic, iz tega naslova pa je SBI tudi največji prejemnik sredstev v višini skoraj 6,3 milijona evrov, katerim je treba prišteti še dodatne tri milijone evrov, za katere se je bolnišnica sama zadolžila, je še navedel Gantar.

Možen je tudi “outsourcing”

Bolnišnica je denimo lani za energente porabila 1,35 milijona evrov, je navedel Jani Dernič. Kot je ob tem opozoril, bo morala SBI dokazovati uspešnost projekta vse do leta 2015. V tem času bodo potekala merjenja, ali so dosegli načrtovane cilje, v nasprotnem primeru lahko sledijo odškodnine. Je pa Dernič tako kot projektanti in izvajalci prepričan, da bodo ti cilji doseženi.

Med “domačimi nalogami” SBI bo po Derničevih besedah tudi razmislek o možnosti tako imenovanega outsourcinga za izvedbo določenih dejavnosti bolnišnice, med njimi vzdrževanje strojno-instalacijskih del. Za vse to pa bo potrebno narediti jasne načrte in analize, je dodal direktor. Gantar pa je ocenil, da bi bil outsorcing smiseln tam, kjer je vezan na večje investicije in dodatne storitve, sicer bi predstavljal le dodaten strošek.

Glede navedb v medijih, da je upravni nadzor nad to investicijo ugotovil večje nepravilnosti, je Gantar pojasnil, da je vodstvo SBI prejelo ugotovitve šele v petek, zato je prav, da zadev še ne komentira in da Derničevi ekipi dovolj časa, da se nanje odzove. Minister je dodal le to, da nekaterih nepravilnosti, ki se omenjajo v medijih, v poročilu o upravnem nadzoru sploh ni. Dernič pa je ob tem poudaril, da glede na ugotovitve upravnega nadzora “ne razumemo, da bi bile nepravilnosti, ki bi morebiti lahko vplivale na refundacijo virov evropskih skladov”.

Nalsednji projekt: urgentni center

Naslednji pomemben projekt bo sicer izgradnja urgentnega centra. V SBI so po Derničevih besedah že pridobili gradbeno dovoljenje, tako da naj bi z gradnjo začeli spomladi leta 2014, Gantar pa je ocenil, da bo center dograjen do leta 2015.

Dodatno prednost in hkrati izziv pa bo za SBI zaradi njene obmejne lege predstavljala evropska direktiva o prostem pretoku pacientov, ki bo stopila v veljavo prihodnje leto.

V bolnišnici so pripravili tudi rebalans finančnega načrta, v skladu s katerim bi morala izguba zavoda do konca leta znašati 1,9 milijona evrov, kar je na ravni lanskega leta. Ob tem je Dernič izpostavil, da so s sprejetimi varčevalnimi ukrepi letos v primerjavi z enakim obdobjem lani privarčevali za dober milijon evrov, čeprav dobivajo zdaj za več kot tri odstotke manj denarja. Privarčevali so zlasti na račun izrednega nadzora nad naročanjem medicinskega materiala in zdravil in nad naročanjem zunanjih zdravstvenih storitev. Poleg tega so zmanjšali tudi obseg nadurnega in pogodbenega dela ter nekatere druge stroške, je navedel.

Gantar je sicer poudaril, da so sprejeli že vrsto varčevalnih ukrepov v zdravstvu, ki pa ne bi zmanjšali dostopnosti storitev za bolnike, zato ob vseh nepravilnostih v preteklosti “enostavno ne moremo biti več tolerantni”.

Gantar: Možnosti za varčevanje še niso izčrpane

Na račun varčevalnih ukrepov od leta 2010 dalje je večina bolnišnic danes v izgubah, je pojasnil minister in dodal, da rezerv v proračunu ali v zdravstveni blagajni ni več. To pomeni, da bo treba ukrepe v naslednjem letu izrecno upoštevati in spoštovati: “Zakon o izvrševanju proračuna za naslednje leto predvideva, da direktor, ki bo imel primanjkljaj, bo avtomatično razrešen, kar pomeni seveda, da bo treba ukrepe začeti resno jemati.”

Kot je pojasnil, je napačno prepričanje, da bo država bolnišnicam v težavah vedno priskočila na pomoč, saj denarja preprosto ni.

Po njegovem je neracionalnih rab v slovenskem zdravstvu preveč, prav tako je ponekod tudi do 30 odstotkov nabav brez javnih razpisov, je Gantar naštel možnosti za dodatno varčevanje.

Na slovesnosti in novinarski konferenci, ki je sledila, je bil prisoten tudi Matevž Ravnikar, direktor Zdravstvenega doma Koper, pod katerega sodi obalna Prehospitalna enota (PHE). Selitev enote iz Izole v Koper konec lanskega leta je močno razburilo odnose med tremi obalnimi zdravstvenimi domovi, večkrat preloženo “vrnitev” PHE v Izolo oziroma njeno integracijo v SBI pa so končno izpeljali v teh dneh. Ravnikar je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so ob pomoči donatorjev za svoje potrebe pridobili tudi novo vozilo “reanimobil”.

STA


Najbolj brano