Istra si zasluži muzej ribištva

Ribištvo je pomembna gospodarska panoga v slovenski Istri, a treba ga je povezati s turizmom, poudarjajo ekonomisti.

Gorazd Sedmak: “Okrepiti je treba zavest o ohranjanju ribiške dediščine”
Gorazd Sedmak: “Okrepiti je treba zavest o ohranjanju ribiške dediščine” 

PORTOROŽ> Četudi se je tradicija ribištva v slovenski Istri po letu 1954 zaradi eksodusa avtohtonih italijanskih prebivalcev pretrgala in živi bolj v drobcih, se muzealci in ostale institucije trudijo ohranjati ribiško dediščino in odpreti muzej ribištva, poudarja Nadja Terčon, kustosinja pomorskega muzeja.

Ekonomisti so prepričani, da je treba ribištvo povezati s turizmom. “Treba je nadaljevati z oblikovanjem ribiško-turističnih proizvodov s konkretnimi vsebinami. Okrepiti je treba zavest o ohranjanju ribiške dediščine in tudi na sploh na vse ravni izobraževanja vpeljati lokalne vsebine. Kar imamo pred nosom, izginja, ker preslabo vrednotimo,” je poudaril tudi Gorazd Sedmak, prodekan za raziskovalno dejavnost na Turistici. Pri tem bi lahko računali tudi na evropski denar, meni Sedmak. Po njegovem pa je treba tudi okrepiti promocijo ribištva in morskih sadežev kot zdrave prehrane, ribičem pomagati pri prestrukturiranju in diverzifikaciji njihove ponudbe: “Nujno je oblikovati združen model organiziranosti ribištva in turizma kot partnerski model.”

Sedmak je opozoril še na pomanjkljivosti: turistično gospodarstvo je premalo vključeno v valorizacijo ribištva, regionalna organiziranost turizma in povezovanje občin sta slaba, civilni sektor pa ima majhen vpliv na turistično politiko.

Na posvetu, ki ga je pripravila portoroška Turistica, je zbiratelj in poznavalec ribiške tradicije Vinko Oblak iz Pirana predstavil tradicionalne oblike ribolova, ribiške tehnike in pripomočke, ribe v našem morju in težave ribičev.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano